Korošci na Bledu zaigrali Mačka Murija

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 25. junij 2012 / 06:00

Sodelovanje Gorenjske s sosednjimi deželami, v katerih živijo Slovenci, bi bilo na splošno lahko boljše, saj se sedaj res ne moremo več izgovarjati na meje in ovire, povezane z njo, ter na omejevalno zakonodajo v soseščini. Nekatera področja pa so izjema, kar še posebej velja za osnovne, srednje šole in tudi glasbene šole, ko ne sodelujejo le šole z Gorenjske in Koroške, ampak tudi šole iz Trbiža, Ukev in Žabnic v Kanalski dolini v Italiji.

Šolarji iz treh dežel so se zadnje čase kar dvakrat družili na Bledu. Na zadnji majski dan so prišli v goste na osnovno šolo Josipa Plemlja učenci iz Landskrone/Vajškra pri Beljaku in iz Trbiža/Tarvisio v Italiji. Kot je zapisala Jana Smodiš z blejske osnovne šole, so otroci uživali v vožnji z vlakom po Bledu in pri delu v delavnicah, kjer so risali otok in grad ter izdelovali lokvanje in labode. Šole sodelujejo že devet let, srečanja pa so vsakič v drugem kraju.

Tretjega junija pa je bilo na Bledu srečanje občin Bled, Vrba/Velden s Koroške in Humin/Gemona iz videmske pokrajine v Italiji. V programu so sodelovali tudi otroci iz teh občin. Še posebej so navdušili šolarji iz Lipe/Linda iz občine Vrba, ki so na odru Festivalne dvorane na Bledu zaigrali glasbeno predstavo Maček Muri Kajetana Koviča in Jerka Novaka. Predstavo, s katero so otroci iz Lipe gostovali tudi v nekaterih drugih slovenskih krajih, je režiral Mirko Lepuschitz. Potrditev uspešnega čezmejnega sodelovanja Bleda je tudi avstrijsko odlikovanje, ki ga je lani prejel blejski župan Janez Fajfar, sicer tudi dober prijatelj sedanjega koroškega deželnega glavarja Gerharda Dörflerja.

Sedanji deželni glavar Dörfler je 4. junija naredil pogumno potezo, o kateri njegovi predhodniki še razmišljati niso upali ali hoteli. V deželnem arhivu je ob udeležbi skoraj tristotih gostov iz Koroške in Slovenije odprl razstavo Pregon koroških Slovencev leta 1942 in ji tako dal javen deželni pomen. V svojem nagovoru je poudaril, da je »pregon najtemnejše poglavje v zgodovini slovenske narodne skupnosti, iz katerega sledi dolžnost za mir in spravo«.