Gorazd Trček, predsednik uprave Gorenjske banke

Delež slabih posojil se še povečuje

"Najhujše še ni mimo. Delež slabih posojil v bančnem portfelju se še povečuje," pravi Gorazd Trček, predsednik uprave Gorenjske banke, ki si ob morebitni združitvi Gorenjske banke in Abanke želi, da bi bilo ena in ena več kot dve.

"To, da nekdo ne dobi posojila, še ni posojilni krč. Bonitete številnih družb so se namreč v kriznih časih tako poslabšale, da jim tudi ob nekaterih bolj ohlapnih bančnih merilih ne bi mogli odobriti posojila niti ga ne bi dobile takrat, ko je bila ekspanzija bančnih posojil največja."

Lansko leto je bilo za banke eno najtežjih ali celo kar najtežje v novejši zgodovini slovenskega bančništva ...

»Da je bilo leto težko, zgovorno pove podatek, da je izguba bančnega sistema lani presegla štiristo milijonov evrov. V Gorenjski banki smo ustvarili 1,7 milijona evrov dobička pred obdavčitvijo, kar je sicer skromen rezultat, a glede na stanje slovenskega in tudi evropskega gospodarstva spodoben dosežek. Rezultat dokazuje, da se je v banki v preteklosti delalo dobro in da tudi v tekočem mandatu delamo dobro, kar pomeni, da morda bolj kot drugi obvladujemo vsa tveganja in da banka ohranja razvojni potencial. Tudi v slabih časih oz. kriznih razmerah se namreč pojavljajo sicer redke priložnosti, za katere upamo, da jih bomo znali izrabiti v dolgoročno korist banke.«

Delničarji so po nedavni odločitvi na skupščini tokrat prvič po več letih ostali brez dividende. So razumeli razmere?

»Nekateri delničarji so tako kot pretekla leta računali na dividende in so bili presenečeni, ko so zvedeli, da jih ne bo, a so potem, ko smo jim predstavili razmere, razumeli, da je kapitalska moč in trdnost banke tisto, kar šteje in lahko v prihodnosti spet zagotavlja dividende. Računam, da se bomo v Gorenjski banki v obdobje stabilnih dividendnih donosov in atraktivnih dividend še vrnili.«

Gorenjska banka velja za previdno pri dajanju posojil, a vendarle: lani je bilo za 64 milijonov evrov slabitev, večino na račun posojil …

»Nekatere družbe, ki smo jih v preteklem obdobju kreditirali, bodo kredit težko poplačale, čeprav smo ob odobritvi ustrezno presodili njihovo boniteto in je bilo posojilo v tistem času ustrezno zavarovano. Za takšna posojila smo oblikovali slabitve, ki so tudi posledica splošnih gospodarskih razmer, ki niso značilne samo za Gorenjsko niti ne samo za Slovenijo. Poleg slabitev za terjatve iz naslova danih kreditov je bila tudi znatna slabitev na področju vrednostnih papirjev. Poročilo za lansko leto razkriva, da je za Gorenjsko banko največji udarec pomenila slabitev grških državnih obveznic. Za nakup obveznic smo se odločili na podlagi bonitetnih ocen rating agencij, ki so »govorile«, da je Grčija država z zanemarljivim tveganjem. Takšno oceno so dale iste agencije, ki zdaj ugotavljajo, da ima Slovenija kljub nizki boniteti to še vedno previsoko. Razmere so se (v primeru Grčije) potlej zasukale povsem nepredvidljivo.«

Je najhujše že mimo ali se bo znesek slabitev še povečeval?

»V letošnji prvi polovici leta se je delež t. i. slabih posojil (NPL - Non Performing Loans) v bančnih portfeljih in tudi v portfelju Gorenjske banke povečal. Prejšnji teden je bilo v okviru Banke Slovenije izobraževanje, na katerem so ugledni svetovni bančni strokovnjaki statistično dokazovali, da je v takšnih obdobjih krize, kot je sedanje, delež NPL-jev v bančnem portfelju lahko tudi do trideset odstotkov. V Sloveniji so te številke še pomembno nižje, bližajo se dvajsetim odstotkom. Taka raven NPL-jev bo zahtevala še dodatne slabitve, zato ocenjujem, da najhujše še ni mimo. Upam, da vsaj v podjetjih, ki imajo dovolj naročil in delajo dobro, ne bodo nastale težave. Tu bi še posebej izpostavil avtomobilsko industrijo, ki je v okolju, kjer deluje Gorenjska banka, dokaj pomembna in trenutno dosega dobre rezultate.«

Je posojilni krč popustil? Ali podjetja tudi v kriznih časih lahko pridejo do posojil?

»To, da nekdo ne dobi posojila, še ni posojilni krč. Bonitete številnih družb so se namreč v kriznih časih tako poslabšale, da jim tudi ob nekaterih bolj ohlapnih bančnih merilih ne bi mogli odobriti posojila niti ga ne bi dobile takrat, ko je bila ekspanzija bančnih posojil največja. Problem je v tem, da ni projektov, ki bi zagotavljali tak denarni tok, ki bi omogočal normalno odplačevanje kreditov in tako za banko ne bi bilo nobenih velikih kreditnih tveganj.«

Ko se podjetja znajdejo v težavah, je v javnosti pogosto slišati oceno, češ - krive so banke, ki nočejo dati posojila ali posojila nočejo spremeniti v lastniški delež. Se s takšno oceno strinjate?

»Takšne očitke bi težko sprejel, so pa včasih pripraven izgovor menedžmenta, ki je s svojimi odločitvami zašel v slepo ulico. To, da bi banke lastniško vstopale v podjetja, ni naša dejavnost. Vloga bank je posredovati viške denarja tistim, ki ga potrebujejo in so ga tudi sposobni odplačati.«

Deleža v Mercatorju še niste prodali?

»Pri prodaji deleža v Mercatorju, v Abanki in še v nekaterih drugih družbah smo se držali načela, da se je za doseganje boljše cene smiselno povezati z drugimi delničarji in kontrolne pakete delnic ponuditi strateškim partnerjem. Škoda je, ker posameznih deležev nismo prodali. Občutek imam, da so nekateri postopki potekali bolj zato, da se nekaj dogaja; ni pa bilo prave volje, da bi postopke čim prej končali in deleže kvalitetno prodali. Učinki prodaj pa bi bili za bančni sistem več kot dobrodošli.«

Omenili ste Abanko. Kdaj bo padla odločitev o združitvi Gorenjske banke in Abanke?

»Ideja o združitvi obeh bank je prisotna že nekaj časa, največji lastniki, nadzorna sveta in upravi obeh bank se strinjajo, da je postopke smiselno nadaljevati. Kako bodo potekali, je odvisno od tega, kaj bo pokazala analiza o vplivih in možnih sinergijah združitve. Ne želim si, da bi v primeru morebitne povezave ena plus ena pomenilo manj kot dve; mora biti več kot dve. Razlogi za morebitno združitev, s katerimi bomo prišli pred lastnike Gorenjske banke, se ne smejo niti ne morejo odraziti v zahtevi po vplačilu dodatnega kapitala. Pri povezovanju moramo dolgoročno gledati predvsem na to, da bo tako povezana banka imela večji tržni delež, da bo učinkovitejša, bolj racionalna, sodobna, tudi bolj prepoznavna … Upravi obeh bank bosta še pred poletjem sprejeli odločitev o tem, katera zunanja revizorska hiša bo izvedla pregled obeh bank, v nadaljevanju pa po potrebi vodila tudi predzdružitvene in pozdružitvene aktivnosti. V obeh bankah naj bi odločitev glede združitve sprejeli prihodnje leto, ob odločitvi »za« pa bi združena banka lahko začela poslovati z letom 2014.«

Gorenjska banka ima nov nadzorni svet. Ali to lahko vpliva na odločitve glede Abanke?

»Prepričan sem, da bo tudi novi nadzorni svet sprejemal odločitve, ki bodo dolgoročno v korist družbe, ki jo nadzirajo, to pa pomeni tudi največjo dolgoročno korist za lastnik banke.«

Bo letos za bančništvo in konkretno za Gorenjsko banko še težje kot lani?

»Po prvih petih mesecih so poslovni rezultati takšni, kot smo jih načrtovali, a ker se razmere v gradbeništvu in v finančnih holdingih še zaostrujejo, ocenjujem, da bo rezultat ob koncu leta pomembno slabši od načrtovanega. Za slovensko bančništvo kot tudi za Gorenjsko banko bo zelo pomembno tudi to, kakšen bo razplet v Novi Ljubljanski banki kot naši največji, sistemski banki, ki daje ton celotnemu bančništvu v državi. Za NLB je odločitve treba sprejeti čim prej, najslabša je negotovost, tako kot je zdaj.«

Kakšne poslovne cilje ste si letos zadali v Gorenjski banki?

»Glede na razmere v bančništvu je naš glavni cilj, da banka še naprej ostane kapitalsko močna, stabilna, robustna, trdna ... Ambicij po visoki rasti nimamo, bilančna vsota se nam bo zmanjšala, še bolj kot doslej bo poudarek na poslovanju s srednjimi, malimi in mikro podjetji ter s prebivalstvom. Vodilni cilj pa ostaja maksimalno obvladovanje vseh tveganj. Za pospešitev postopkov pri unovčevanju premičnega in nepremičnega premoženja, ki ga dobimo z realizacijo hipotek pri posojilih, katerih komitenti ne morejo odplačati, smo aktivirali tudi našo hčerinsko podjetje Imobillia, ki bo polno zaživelo konec avgusta oz. v začetku septembra.«

Kaj konkretno kažejo dosedanji rezultati?

»Po štirih mesecih smo imeli dva milijona evrov dobička pred obdavčitvijo, a tega rezultata ne smemo jemati za suho zlato. Poslovni izid bo močno odvisen od tega, kaj se bo dogajalo poleti in v nadaljevanju leta. Letos načrtujemo osem milijonov evrov bruto dobička, a tega ne bomo dosegli. Z rebalansom, ki ga bomo na julijski seji posredovali v obravnavo novemu nadzornemu svetu, bo, tako kot sem že dejal, rezultat pomembno slabši.«

Se kriza na evrskem območju odraža pri konkretnem ravnanju varčevalcev. So že tudi primeri, da evro zamenjujejo za druge valute?

»V Gorenjski banki tega ne opažamo. Posamezni komitenti razmišljajo o menjavah evra za druge valute, a ne zaradi načela varnosti, ampak bolj zaradi tega, ker mislijo, da jim bo s takimi transakcijami uspelo narediti »posel življenja«. Kar zadeva hranilne vloge, so zadeve stabilne, nekatere vrste vlog se nam celo povečujejo.«

Kaj v krizi sporočate komitentom?

»S polno odgovornostjo lahko rečem, da je Gorenjska banka tudi v kriznih časih stabilna in varna. Naši komitenti, vsaj kar zadeva njihove prihranke, lahko mirno spijo, veliko bolj mirno, kot če imajo prihranke doma - v omarah, pod posteljo …«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Rekreacija / četrtek, 4. julij 2019 / 22:36

Ves dan na teku

To nedeljo bo po kranjskih ulicah teklo okoli sto maratonskih tekačev in tekačic.

Objavljeno na isti dan


Medvode / sobota, 13. oktober 2007 / 07:00

Smlednik je po urejenosti srebrn

Odločitev evropske ocenjevalne komisije Entente Florale je znana. Smlednik je v kategoriji vasi prejel srebrno medaljo, kar je več, kot so Smlejci pričakovali.

Medvode / sobota, 13. oktober 2007 / 07:00

Kmetija, ki podira stereotipe

Redijo 140 glav govedi, od tega 80 krav molznic črno-bele pasme. Obdelujejo 60 hektarjev zemlje in vendar si štiričlanska družina zna privoščiti tudi dopust.

Slovenija / sobota, 13. oktober 2007 / 07:00

Z zbranim denarjem na izlet

Na zadnjo septembrsko nedeljo je bila na Katarini tradicionalna jesenska tržnica, na kateri so šolarji zbrali čez tisoč evrov za končni izlet. Veliko zanimanje za pohod po Poti suhih hrušk in kraških...

Medvode / sobota, 13. oktober 2007 / 07:00

Po Medvodah vozi mini avtobus

Od 17. septembra do konca leta bo po Medvodah poskusno vozil avtobus z 21 sedeži. Največ potnikov na postaji pri Centru starejših.

Medvode / sobota, 13. oktober 2007 / 07:00

Smledniški grad ima nov južni zid

Nadaljevali so z obnovo smledniškega Starega gradu. Do konca leta naj bi bil narejen idejni projekt za stolp, ki bo visok okoli 33 metrov.