Za špekulante so naša vrata zaprta

"Denar, ki ga hranimo v banki, ni lastnina direktorjev in nameščencev, ampak vlagateljev. Do tujega denarja pa moraš biti bolj odgovoren kot do svojega," pravi predsednik upravnega odbora Zveze bank iz Celovca Feliks Wieser.

Za Zvezo Bank pogosto slišimo, da je denarna hrbtenica slovenske manjšine na Koroškem. Ali to pomeni, da so večinski varčevalci koroški Slovenci?

»Zveza Bank in naše posojilnice, ki letos praznujejo pomembne obletnice in jih bomo 11. oktobra zaznamovali z veliko prireditvijo v središču Beljaka, so že od nastanka naprej usmerjene v alpski in jadranski prostor. Takrat, ko so nastajale, meja ni bilo in je bilo celotno območje del Avstro-Ogrske. Dunaj jih je začel revidirati šele po letu 1921, ko je bila določena državna meja na Karavankah, pred tem pa se je to dogajalo na Ptuju, v Kranju in drugih središčih. Imamo tudi nemško govoreče stranke. Sicer pa skoraj petdeset odstotkov prometa ustvarimo v Sloveniji, trideset odstotkov na Koroškem in okrog dvajset odstotkov na Hrvaškem. Mirne duše lahko rečem, da je bila Zveza Bank skupaj z obmejnim delom Slovenije, tudi z Gorenjsko, pionir odprte meje. Vsaka meja, ki je leta 1920 in leta 1945 nastala na tem območju, je najbolj prizadela obmejno prebivalstvo in še posebej nas, saj nas je odrezala od dela gospodarskega zaledja.«

Zveza Bank je preživela težka, viharna leta, pa tudi zadnjo gospodarsko in finančno krizo. Na nedavnem občnem zboru je bilo tudi poslovanje v letu 2011 ocenjeno kot uspešno.

»Zveza Bank je krovna organizacija krajevnih posojilnic in zadrug, ki so popolnoma samostojni subjekti. Prav vse, vključno z Zvezo, poslujejo pozitivno. Pred tremi leti izvoljeni upravni odbor, ki mu predsedujem, je sklenil, da je treba v poslovanju dati pozornost prostoru, v katerem živimo. Ta pa ni le Koroška, ampak tudi Štajerska, Slovenija, Istra in del Hrvaške. Spremljamo inovativna podjetja, ki želijo izdelovati dobre izdelke in izvajati kakovostne storitve, ne pa tistih, ki špekulirajo.«

Slovenija in Hrvaška imata pomemben delež v poslovanju banke. So to posamezniki ali gospodarske družbe?

»Oboji. Mi se usmerjamo k malim in srednjim podjetjem. Želimo spoznati lastnike podjetij, njihovo proizvodnjo in trge ter, če je le mogoče, tudi njihove načrte. Samo tako lahko razumemo podjetje, ga spremljamo in mu ponudimo ustrezen servis in s tem, če lahko tako rečem, tudi preprečujemo napačne odločitve.«

Je visok odstotek varčevalcev iz Slovenije kazalec večjega zaupanja v avstrijske kot v slovenske banke?

»Takole bom povedal. Republika Slovenija jamči tistim, ki varčujejo, vloge do sto tisoč evrov. Enako je v Avstriji. Tudi pri nas so tri banke zavozile svoje poslovanje in jih rešuje država. Zato je neodgovorno in nekorektno reči, da so slovenske banke manj varne od naših. Res pa je, da je Raiffeisen, katerega člani smo, preizkušen bančni sistem, ki je preživel nad sto let in je usmerjen bolj k lokalnemu prebivalstvu in gospodarstvu, s katerim želi živeti. Zato daje naša Zveza Bank veliko podporo kulturi, športu, gledališču, mladini, šolarjem in vrtcem. Tako ostajamo povezani z okoljem, v katerem poslujemo. Seveda je naš cilj dobiček, ampak ne zato, da bi ga nekdo odnesel iz hiše, ampak ga želimo obdržati doma in ga nameniti razvoju banke in njenih članov.«

Družbeno in socialno odgovorno podjetništvo

V program za letos ste zapisali, da boste pri poslovanju spoštovali etična in ekološka načela in da boste spodbujali družbeno in socialno odgovorno podjetništvo. Ste lahko določnejši?

»Lepo ste to prebrali. Prepričan sem, da je bila tudi v preteklosti večina naših poslov takšna. Pred letom 2008 je res vladala evforija, da se denar, ki ga nekomu posodiš, v vsakem primeru vrne. Vendar ni tako. Če posojaš denar podjetjem in posameznikom, ki nimajo pravega koncepta, se denar ne vrne. Banka zaide v težave in v našem primeru bi bilo to celo pogubno, saj nam ne bi nihče pomagal. Formulacija, ki ste jo prebrali, pomeni, da se prilagajamo potrebam časa, te pa so upoštevanje ekološkega razvoja, spoštovanje okolja, proizvodnja okolju primerne energije in tudi proizvodnja zdrave hrane. Vsakdo, ki daje posojilo, se mora zavedati odgovornosti do sebe, do banke in do okolja. Skratka, ne moreš nekomu dati velikega posojila in pobrati nagrade, potem pa te nič več ne briga, kako je z denarjem. Denar, ki ga imamo v naši banki, v naših strukturah, ni denar direktorjev in nameščencev. To je denar vlagateljev, s katerim samo upravljamo. Do tujega denarja pa moraš biti še bolj odgovoren kot do svojega.«

Čezmejni projekti in odprava omejitev pri opravljanju storitev v Avstriji je priložnost tudi za Zvezo Bank. Kako jo boste izkoristili?

»Seveda je to naša priložnost. Podpiramo tako podjetnike kot obrtnike, ki prihajajo iz Slovenije na Koroško, in tudi obratno. Pri tem pa moramo upoštevati, da se je ta proces komaj začel in zato ne poteka brezhibno. Ker vsaka država, Avstrija pa je po tem še posebej znana, ščiti svoj ekonomski interes, se predvsem na lokalni ravni pojavljajo problemi, predvsem administrativni, ko izvajalci iz Slovenije nimajo ustreznih papirjev. Če se problemi ponavljajo, projekt lahko propade. Razpoloženje še ni tako sproščeno, da bi na obeh straneh meje priznali, da je naložba v prostor in denar, ki pride z njo, koristna, če je poštena, če so spoštovani zakoni in ekološki predpisi in če so delavci plačani. Tujih naložb se ni treba bati, če deluje pravna država in če je zagotovljen poslovni učinek. Problematične so špekulacije, ko nekdo kupi podjetje, ustavi proizvodnjo in odpusti delavce, zemljišče pa dobro proda za gradnjo stanovanj, ki jih morda na koncu zaradi velike ponudbe nihče ne bo kupil. Za to gre.«

Ali podjetniki iščejo vašo pomoč, vaše nasvete …

»Naša banka pri tem dobro sodeluje s Slovensko gospodarsko zvezo iz Celovca. Sam sem tudi njen podpredsednik. Letos smo imeli že nad tristo povpraševanj iz Slovenije, kako bi bilo mogoče prodajati v Avstriji, organizirati proizvodnjo ali trgovsko mrežo. Zveza izvaja več prekomejnih projektov, ki dajejo dobre rezultate. Eden takih je projekt Alpe–Adria les, pri katerem razvijajo mizarji iz Koroške in iz Slovenije nove funkcionalne in kakovostne proizvode iz lesa. Tako so razvili lesena cvetlična korita, ki jih ponujajo turističnim krajem, jih vzdržujejo in po določenem času tudi zamenjajo za nove. Občine imajo na ta način lepo vzdrževana korita iz lesa, les pa je že po naravi prijazen material.«

Že leta in leta poslušam, da sodelovanje, tudi gospodarsko, med Koroško in Gorenjsko ne steče, da ga je z drugimi deli Slovenije več. Kje so zavore?

»Eden od razlogov je zgodovina, saj je meja sodelovanje bolj zavirala kot pospeševala. Dejansko pa je sodelovanja več, kot ga javnost pozna. Zavedanja, da skupni projekti prinašajo napredek krajem in ljudem na obeh straneh meje, je vedno več. Zato me za prihodnost ni strah. Na Koroškem že nekaj časa uspešno in pridno delajo slovenske firme. Zaposleni znajo oba deželna jezika, in to je njihova prednost. Takšnega sodelovanja ni mogoče ukazati od zgoraj, ampak mora biti rezultat zasebne pobude. Mi v bankah in gospodarskih združenjih lahko s pomočjo vas, medijev, dvigujemo zavest o pomembnosti in perspektivnosti takega sodelovanja. Koroška in Slovenija bi lahko pripravili predlog projektov, dejavnosti in ukrepov, ki bi koristili razvoju regije. Podjetniku, še posebej malemu in srednjemu, bi veliko pomagali, če mu ne bi bilo treba prvi dve leti poslovanja odplačevati obresti. Del bremena bi lahko prevzele občine, razvojne agencije, banke. Mi imamo že nekaj idej, ki jih bomo predstavili koroškim in slovenskim gospodarskim strukturam.«

Ali je avstrijska zakonodaja res bolj naklonjena podjetništvu kot slovenska?

»V avstrijski javnosti prevladuje mnenje, in z njim soglašam tudi sam, da so v primerih sporov v firmi ali stečaja postopki pred slovenskimi sodišči predolgi. Če je odločitev hitra, se lahko v propadlem podjetju še kaj reši ali na podrtiji nastane novo podjetje. Če se pa stečaj vleče pet ali šest let, od propadlega podjetja ne ostane veliko. Pri vas me moti, da nekdo, ki ima v podjetju že negativen kapital, še vedno trdi, da je podjetje njegovo. Ni! Če ima jamstvo, naj ga plača, sicer pa je podjetje last banke, zaposlenih in upnikov. V Sloveniji so lahko razlog za take probleme pogoste menjave političnih in gospodarskih sistemov ter privatizacija, Avstrija pa teh sprememb ni doživljala in ima daljšo pravno tradicijo.«

Kakšno prihodnost napovedujete Zvezi Bank?

»Banka ne sme zaiti v krizo, zato jo moramo voditi dobro in preudarno. Zavedati se moramo, da smo v regiji strokovno lahko najboljši, saj poznamo okolje in poslujemo v štirih, tudi v petih jezikih. Poznamo okolje, tu smo doma, zato smo lahko še bolj odgovorni drug do drugega. Sodelovanje z malimi in srednjimi podjetji ter podpora storitvenim firmam, ki jih ljudje potrebujejo, so naša prihodnost. S pomembnostjo takega sodelovanja mora biti seznanjena tudi javnost, pri čemer pa računamo na pomoč medijev.«