Trpljenje je del človekovega življenja

Na Brezje so v soboto romali bolniki, invalidi in starejši. Zanje je maševal upokojeni koprski škof Metod Pirih, ki ima tudi sam izkušnje z boleznijo.

Brezje - Blizu 4000 bolnikov, invalidov in starejših iz vseh koncev Slovenije je v soboto skupaj s svojimi domačimi in skrbniki romalo k Mariji Pomagaj na Brezje. Tretja junijska sobota je že 44 let rezervirana za ta dogodek, ki ga organizira revija Ognjišče, pri zahtevni nalogi pa ji pomagajo prostovoljci, skavti, malteški vitezi, veroučne in molitvene skupine, ki vsako leto skrbijo za prevoz do prostora pred baziliko, za pomoč in za osvežilo, ki je bilo v sobotnem vročem dopoldnevu še posebej potrebno. Kdor je želel opraviti spoved, jo je lahko kar pri duhovniku na prostem. Romanje je postalo slovenski narodni dan bolnikov, invalidov in starejših, čeprav katoliška Cerkev ta dan obeležuje 11. februarja, na god Matere Božje iz Lurda.

Pri zunanjem oltarju pred baziliko je skupaj z okrog 20 duhovniki mašo daroval upokojeni koprski škof Metod Pirih, ki je tudi sam nad dvajset let hud bolnik in zato dobro ve, kaj je bolezen.

»Trpljenje, bodisi telesno ali duhovno, je povezano z našim življenjem, ker imamo tako človeško naravo. Nihče ni brez trpljenja. Enim se vidi, da so bolni in trpijo, drugim pa se to na zunaj ne pozna. Vendar morajo trpeti vsi ljudje, verujoči in neverujoči. Razlika je samo v tem, da verujoči bolezen prenašajo s Kristusovo pomočjo, neverujoči pa morajo svoje trpljenje nositi sami,« je povedal škof Pirih in poudaril, da »nobena bolezen ni tako huda, da bi nas spravila v malodušnost in brezupnost. Bolezen je lahko tudi čas milosti, ko človek gre vase in razmisli o svojem življenju, spozna lastne napake in neuspehe ter zahrepeni po Očetovem objemu«. Pridigo je sklenil z zahvalo organizatorjem romanja in z Slomškovo mislijo: Kdor rad bolnikom streže, si rajski venec veže.

Romanje bolnikov in invalidov na Brezje je priložnost za srečanje ljudi, ki so pomoči potrebni, in posameznikov, ki so jim pripravljeni pomagati. »Romanje na Brezje mi pomaga, da lahko lažje prenašam bolezen,« mi je povedala Joži Rokavec iz Doba pri Domžalah. Skavtinja Fani Kunaver pa je o svoji odločitvi pomagati bolnim povedala: »To je osrečujoče dejanje tudi za nas, ki pomagamo, in ne le za pomoči potrebne. Zakaj jim ne bi podarili prijazne besede in nasmeha. Zdravi imamo, če le tako hočemo, obojega na pretek.«