Naših petinosemdeset let

Kol´kr kapljic tol´ko let je bila uvodna skladba na praznovanju visokega jubileja Pihalnega orkestra Tržič.

Po uvodni skladbi se je na petkovem praznovanju v Dvorani tržiških olimpijcev nekaj več kot petdeset godbenikov pod taktirko Francija Podlipnika občinstvu predstavilo z dvema skladbama (P. Spark: Masquerade in J. L. Hosay: Persis), ki ju bodo zaigrali na bližnjem mednarodnem tekmovanju v Velenju. Tretja izbrana skladba na jubilejnem koncertu je bila Adamičeva polka Gavota.

Pihalni orkester Tržič od leta 1991 vodi Franci Podlipnik, ki je ob tej priložnosti iz rok predsednika Zveze slovenskih godb Toneta Urbasa prejel medaljo za več kot petintrideset let aktivnega igranja. Poleg njega so medalje prejeli tudi Marjan Sajovic, Vili Pangeršič, Jože Praprotnik in Stojan Vreč. Križ za zasluge za več kot petdeset let aktivnega igranja oziroma za izjemne zasluge pa so prejeli Edo Lorenčič, Branko Sajovic in Janez Bodlaj. Tradicionalno podelijo tudi nageljne novim članom, tokrat sta ga prejela saksofonist Klemen Perko in tolkalec Lenart Kolja Kokalj.

V nadaljevanju programa se je orkestru na odru pridružila odlična mlada solistka, ki študira na Dunaju, Tržičanka Anja Werber. Zapela je How Do You Keep the Music Playing M. Legranda v priredbi Nejca Bečana in pesem Saving All MyL for You M. Masserja, prav tako v priredbi Nejca Bečana. Nekoliko kasneje je še enkrat stopila na oder, tokrat s pesmima Orion J. Robežnika v aranžmaju Nejca Bečana in Ta noč bo moja J. Benčine - Benča/L. Krajnčana. V skladbi V. Štrucla Igrive trobente so se izkazali solisti Mirko Istenič, Gašper Žlindra in Aljaž Pogačnik. Za konec rednega dela programa so zaigrali še Fascinating drums Teda Huggensa.

Začetki današnje godbe segajo v oktober 1927, ko so se pri Grosovem Jožu začeli zbirati prvi organizatorji. S posojilom tržiške Hranilnice in posojilnice jim je uspelo nabaviti češke Lidlove inštrumente, ki so 1. februarja 1928 prispeli na železniško postajo v Tržič. Naslednjega dne so jih na okrašenem vozu prepeljali v Rokodelski dom, kjer je godba dobila tudi prve vadbene prostore. Mnogi so tistega dne prvič prijeli v roke trobento, klarinet ali činele. Poučevanja sta se lotila brata Ahačič: Anton teorije in Rudolf prakse. Po treh mesecih so bili že toliko izvežbani, da so imeli prvi javni nastop. Na delavski praznik, 1. maja 1928, so korakajoč od Fabrke do Križev prek tridesetkrat udarili Banovski marš. To je bila edina skladba, ki so jo godbeniki takrat obvladali.

»Pihalni orkester Tržič je danes eden boljših sestavov v Sloveniji,« je godbenike na jubilejnem koncertu pohvalila tržiška podžupanja Andreja Potočnik. Občinstvo jih dolgo ni spustilo z odra, dodati so morali več skladb, za zaključek druženja pa zaigrali Mi smo pa Tržičani …