Glavni organizatorji med vojno hudo preganjani (7)

Kot smo že omenili, je bil izvršitelj te in drugih obsodb osemnajstletni domačin iz Šenčurja. Ko so Nemci dober mesec kasneje po uboju Umnika temu fantu sredi domačega kraja na krut način vzeli mlado življenje, so bili vaščani in okoličani pretreseni. Na ta žalosten dogodek spominja znamenje, na katerem piše, da je Janko Belehar sledil klicu ogrožene domovine in partije. V tem je tudi odgovor na vprašanje, čigava žrtev je bil pravzaprav ta mladi fant. Anton Umnik, Janez Ferjan in drugi so bili žrtve komunistične revolucije, pa tudi osemnajstletni Belehar je bil njena žrtev, seveda na drug način. To je treba povedati zaradi prave slike o preteklosti, brez katere ne more biti normalne sedanjosti in prihodnosti.

Iz dokumentov, ki so objavljeni v knjigi Revolucionarno nasilje na vzhodnem Gorenjskem 1942-1945, ki je bila izdana v letu 2011 in jo je izdal Študijski center za narodno spravo iz Ljubljane, je razvidno, da je bil za kranjsko okrožje v tistem času VOS-a imenovan načelnik Janez Kalan-Kosec, obveščevalec in komandant varnostnikov pa Franc Štefe-Miško, ki ga je podrobneje opisal predvojni revolucionar Janez Mlakar v knjigi »Petorica«, kjer je na strani 83 zapisana zelo zanimiva prisega mladih skojevcev, ki se dobesedno glasi: »Od te mlade »petorice« pa je bila usoda naklonjena samo enemu t. j. mlademu Štefe Francu-Miškotu, kakor ga nazivamo s partizanskim imenom. Srečno je prišel živ in zdrav skozi neštete hajke in borbe. Dobil je razna odlikovanja in oficirski čin kapetana. Tudi njegov oče je padel kot član partije, kot borec revolucionar. Miškotova naloga pa naj bo, da en kot edini preživeli član te mlade družbe čuva in izvršuje oporoko svojih padlih tovarišev za ideje, za katere je razen njega padla vsa - »Petorica«, konec citata. Ker je Štefe domačin in pozna vse dogodke in dejstva, bil pa je tudi po vojni zaposlen na UDBI v Kranju, bi bilo prav, da se ti dogodki pojasnijo in objavijo vsi dokumenti tudi s te strani, ko se bo znova pisala šenčurska kronika.

Zelo tragično je končal svojo življenjsko pot Jernej Vombergar, soboslikar iz Cerkelj, ki je bil na procesu šenčurskih dogodkov zaradi izjav, da naj Slovenija postane samostojna in da naj bo dr. Korošec njen predsednik in da bo potem manj davkov, saj sedaj vse gre v Srbijo. Vombergar je bil obsojen na eno leto strogega zapora. Iz knjige Alojza Kalinška z naslovom: Občina Cerklje na Gorenjskem med okupacijo in revolucijo, je življenjska pot Vombergarja zelo slikovito opisana. Bil je štiri leta v prvi svetovni vojni in sodeloval pri uporu slovenskih fantov v Judenburgu in zato obsojen na deset let. Obsojal je diktaturo kralja Aleksandra, zlasti po »Obznani«. Vse svoje politično delovanje je usmerjal v to, da bi bila Slovenija samostojna, podpiral je OF in odpor proti okupatorju in dajal denar in hrano partizanom.

Ker se ni strinjal s komunizmom, je domobrancem v Cerkljah občasno izdelal kakšen plakat, zato so ga oktobra 1944 obveščevalci ujeli in na Šenturški gori, kjer si je moral najprej skopati svoj grob, grozno mučili in nato ustrelil.