Umnika sodišče ni kaznovalo (6)
Na beograjskem procesu je bil Anton Umnik obsojen samo na en mesec zapora, čeprav je v preiskovalnem zaporu odsedel devet mesecev. Pred vojno je bil Anton Umnik izredno napreden kmet, banski svetnik, župan občine Šenčur, ustanovitelj petih zadružnih domov v Šenčurju, vodil je šenčursko hranilnico in posojilnico. Hranilnica je bila v prostorih, kjer je danes Občina Šenčur. Umnik ima velike zasluge, da je bila ta stavba za takratne čase zelo mogočna in je služila prebivalcem v občini Šenčur za različne namene.
Tako veliko delo, ki ga je opravil Umnik kot župan za celotno prebivalstvo občine Šenčur, poraja vprašanje, zakaj so ga že leta 1942 partizani ugrabili pri delu v gozdu in ga peljali v Hrastje k Brodarjevim in ga v pričo Brodarjeve žene in mlajših sinov Marjana in Milana ustrelili. Dvanajst partizanov je tisti večer pri Brodarjevih iskalo Janeza Brodarja po celem posestvu, da bi ga skupaj z Umnikom ustrelili, vendar je ta pravočasno pobegnil in kmalu za tem odšel na Koroško. Umnika je ustrelil Janko Belehar iz Šenčurja, ki je ustrelil tudi Janeza Ferjana z Olševka.
Brodar v svojih spominih pove, da so takratni »terenci« povedali, da je imel Belehar zapovedano pod smrtno kaznijo, da mora ubiti Brodarja, Umnika in Janeza Ferjana z Olševka. Beleharja so Nemci ujeli in ga oktobra 1942 obesili v Šenčurju na mestu, kjer je sedaj Kmetijska zadruga in na to opozarja spominska plošča. Beleharja sta morala na zahtevo Nemcev obesiti dva domačina. Brodar v svojih spominih navaja, da so Umnika partizani takrat pripeljali v Hrastje zato, da bi obenem ustrelili tudi njega, zato je od tega trenutka dalje deloval v ilegali in takoj odšel na Koroško. Pred usmrtitvijo je Belehar Umnikovi vdovi izjavil, da je to povelje moral izpolniti.
Umnik je bil leta 1936 znova izvoljen s 694 glasovi za in 76 glasovi proti, ki jih je dobil protikandidat Anton Verbič iz Šenčurja, na tej listi so sodelovali tudi Mlakarjevi komunisti, ki Umniku tega poraza niso nikoli odpustili. Torej je bil demokratično izvoljen že po znanih šenčurskih dogodkih. Ko so prišli Nemci, so ga takoj odstavili in nastavili svojega župana oziroma komisarja. Pravo narodno gibanje v takratnem času v Šenčurju bi moralo zato Umnika podpreti in omahljivcem dopovedati, da okupator župana s silo lahko zamenja, demokratičnih volitev pa ne more zbrisati. Kaj se je v Šenčurju zgodilo, vemo. Okupator je župana samo odstavil, narodno gibanje pa ga je spoznalo za izdajalca slovenstva in ga obsodilo na smrt po zakonu, ki ga je samo pripravilo. Mogoče so na ta dogodek vplivale že volitve leta 1936.