Referenduma ne bo

Po podpisu dogovora med vladnim pogajalcem Andrejem Vizjakom in policijskima sindikatoma sta se slednja odpovedala referendumu o zakonu o uravnoteženju javnih financ.

Postopki za referendum o tako imenovanem super zakonu so ustavljeni, o čemer je predsednik državnega zbora Gregor Virant dobil pisno zagotovilo policijskih sindikatov, ki sta pred dvema tednoma sprožila postopek. Vladni in sindikalni pogajalci so se namreč, potem ko prejšnji teden sporazum med stranema ni uspel, v sredo vendarle dogovorili in s podpisom potrdili: referenduma sedaj ne bo, tudi stavka, ki so jo policisti začeli sredi aprila, je zamrznjena, policisti pa so med drugim dobili zagotovilo o rednem izplačilu nadur za najbolj obremenjene, izplačani naj bi bili tudi potni stroški. Po besedah vladnega pogajalca Andreja Vizjaka dogovorjene rešitve niso v nasprotju z zakonom o uravnoteženju javnih financ, niti z dogovori, doseženimi s sindikati javnega sektorja.

Referenduma torej ne bo, zakon o uravnoteženju javnih financ je bil objavljen v uradnem listu in je začel veljati že včeraj. Pojavila pa se je pobuda o ustavni presoji, ki jo je napovedal sindikat ministrstva za obrambo. Ta namreč oporeka dvema členoma, povezanima z regresom in z varovanimi plačami.

V prihodnje težje na referendum

Parlamentarne stranke so končno dosegle soglasje v zvezi z ustavnimi spremembami, ki zadevajo referendum. Sedanja koalicija, ki je prejšnjo vlado sesula ravno z referendumi o ključnih reformah, si bo tako zagotovila, da se njej ne bo zgodilo enako. Tako so se dogovorili za kar nekaj omejitev. Referenduma ne bosta več mogla predlagati tretjina poslancev in državni svet, pač pa le navadna večina poslancev in 40 tisoč volivcev. Dogovorili so se tudi o zakonih, ki ne bodo mogli biti predmet referendumskega odločanja, to pa so nujni ukrepi v primeru naravnih nesreč, vprašanja obrambe in varnosti, človekove pravice in zakoni s fiskalnimi posledicami. Predlagajo tudi, da bi referendumska odločitev obveljala, če bi se ga udeležilo vsaj 35 odstotkov volilnih upravičencev. Od začetka samostojne Slovenije smo imeli v državi že 22 referendumov (samo Pahorjeva vlada jih je doživela šest), a 35-odstotnega kvoruma ni dosegla niti polovica. Sicer pa pred jesenjo referendumskih sprememb ni pričakovati.

Kritika iz Bruslja

Uveljavitev varčevalnega super zakona je vsaj eden od vladnih uspehov, s katerim bo lahko nastopila pred Evropsko komisijo, ki je ta teden zelo kritično ocenila Slovenijo pri uveljavljanju ključnih reform, zlasti pokojninske in reforme trga dela ter fiskalne ukrepe. Konkurenčnost našega gospodarstva ni zadovoljiva, poslovno okolje ni dovolj zanimivo za vlagatelje, šibki smo pri sanaciji bančnega sistema. Na kritiko iz Bruslja finančno ministrstvo odgovarja, da s svojimi aktivnostmi sledijo ciljem Evropske komisije, in sicer se bližajo konsolidaciji javnih financ, zmanjševanju porabe, uravnoteženju proračuna, srednjeročno pa sta načrtovani tudi reformi na pokojninskem področju in na trgu dela ter ukrepi za razbremenitev in zagon gospodarstva. Enotni dogovor o tem bodo že danes poslali v Bruselj. Janez Janša, ki ga je novica iz Bruslja dosegla, ko je bil z vladno ekipo na delovnem obisku v Prekmurju, pa je dejal, da se mora Slovenija do partnerjev v Evropi vesti odgovorno, in opozoril, da v zadnjih treh letih ni izpolnila nobene od svojih resnih zavez, zato so opozorila iz Bruslja vse ostrejša. Ocena komisije je po njegovem pomembna tudi zaradi vpliva stanja pri nas na finančne trge in ceno našega zadolževanja, ki ga še vedno potrebujemo.

Sicer pa je o podobnih temah govoril tudi predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy, ki se je prejšnji petek mudil na državniškem obisku v Sloveniji. Spodbujanje gospodarske rasti je tako kot za vso Evropsko unijo pomembno tudi za Slovenijo. Lahkih rešitev ni, je dejal gost na srečanju s slovenskim političnim vrhom, in ob tem spomnil na podpis pogodb o fiskalnem paktu in stalnem mehanizmu za stabilnost evra. Slovenija je ratificirala obe, kar je po gostovih besedah pohvalno.

»Tretja izbira«

Iz »ilegale« se vrača nekdaj zelo vplivna in večkrat vodilna vladna stranka LDS. Prejšnji teden je oznanila, da bo na jesenskih predsedniških volitvah podprla kandidata dr. Danila Türka, ta teden pa se pojavlja kot morebitna povezovalka strank, ki se tako kot ona na lanskih parlamentarnih volitvah niso uvrstile v državni zbor. Želijo biti nasprotni pol desnici, levica pa se po besedah predsednika LDS Iztoka Podbregarja ni izkazala. Zato predlagajo »tretjo izbiro«: povezavo LDS, zares, TRS, DSD in civilno družbenih gibanj, s ciljem vrnitve v parlament in večjega vpliva v slovenskem političnem prostoru.

Grožnje direktorici davčne uprave

Prejšnji teden je v medijih veliko nastopal Zoran Janković, ljubljanski župan in prvak Pozitivne Slovenije, in sicer med drugim zaradi davčne preiskave njegovih domnevno spornih poslov z zemljišči. Ta teden se zgodba nadaljuje v že kar mafijskih razsežnostih. Direktorici davčne uprave Mojci Centa so namreč v pismu zagrozili s smrtjo nje in sina, če ne neha preiskovati poslov družine Janković. Jankovićev sin Damijan je izrazil upanje, da njihove družine ne povezujejo s tem dejanjem, Zoran Janković pa je grožnje ostro obsodil, češ da je bil podobnih deležen tudi sam in poslanci njegove stranke. Upa, da bo policija storilce čim prej našla, sicer pa meni, da mora DURS čim prej dati končno poročilo, da se vse skupaj preneha.