Sodbe v Beogradu, zapor v Sremski Mitrovici (5)

Ko se je marca leta 1933 končal sodni proces, je bila v Beogradu izrečena sodba o šenčurskem procesu. Vsi obtoženci so bili spoznani za krive in obsojeni na strogi zapor od šestih pa do osemnajstih mesecev.

Janez Brodar iz Hrastja je bil obtožen, da je v Šenčurju rekel: Zahtevamo popolno samostojno upravo Slovenije, dol država, živela republika. Bil je obsojen na eno leto in pol strogega zapora, ki ga je odsedel v Sremski Mitrovici. Iz njegovega življenjepisa je razvidno, da je bil v takratni Jugoslaviji zelo dejaven. Petkrat je bil izvoljen v parlament v Beogradu in dvakrat v senat, prav tako v Beogradu. Izvoljen je bil tudi v banovski svet v Ljubljani, bil je tudi predsednik Kmečke zveze Slovenije, senator Slovenske ljudske stranke. Brodar se je neposredno ukvarjal z zadružništvom in ustanavljal posojilnice in hranilnice, ki so v tistem času veliko pomagale kmetom. Brodarjeva kmetija je bila ena od večjih in sodobnih kmetij v širši okolici Hrastja.

Politično delovanje, zlasti ko je bil poslanec, je Janeza Brodarja zaznamovalo, s tem da je za Slovenijo najbolje, da bi bila samostojna. Vse skozi je bilo to njegovo prepričanje, da je za Slovenijo samostojnost edina napredna rešitev. Ker že med vojno, zlasti ker je bil krščanski človek, ni našel za takšne ideje ustreznih političnih struktur in je bil slabo zapisan pri komunistih, zlasti ko je zvedel, da ga bodo partizani ubili, je deloval pri domobrancih. V domobranske vrste je stopil tudi njegov starejši sin Ivan, ki je bil vodja domobranske postojanke v Voklem. Sin Milan, ki je bil v času uboja Umnika star komaj sedemnajst let in ki je videl ta uboj in brutalni napad na njegovo družino, je bil kasneje kljub mladosti vpoklican v nemško vojsko, najprvo je bil v Franciji, nato pa je odšel na rusko fronto in se kasneje julija 1944 predal in priključil jugoslovanski partizanski vojski. Oče je imel vseskozi preko Dunaja stike s sinom.

Kako in kje je padel, pa kasneje pripoveduje njegov soborec Stane Umnik, sin ubitega župana, kjer je bil pri uboju njegovega očeta navzoč tudi Milan. Stane Umnik in Milan Brodar sta bila skupaj ujeta v Rusiji in nato skupaj prišla v jugoslovansko vojsko. Iz spominov Janeza Brodarja in pisem Milana je razvidno, da ni bil edini, ki je v družini nasprotoval svojemu očetu in družini, o prepričanju in pogledih na svet in željo po samostojni Sloveniji. Najmlajši sin Marjan se je v letu 1948 ustrelil v Šenčurju, kjer ga je ujela UDBA, in iz zastražene hiše ni mogel več uiti. To se je zgodilo v hiši, kjer je danes gostilna na Jami. Janez Brodar je že takoj po grožnji, da ga bodo komunisti ubili, ko je bil septembra 1942 v njegovi hiši ustreljen Anton Umnik, župan in banski svetnik iz Šenčurja, ki je prav tako kot on sodeloval pri šenčurskih dogodkih, sklenil, da odide na Koroško in naprej na Dunaj.