Hitri nasveti pred popravnimi izpiti (1)

Besedilo: Damjana Šmid
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 28. maj 2012 / 06:00

Bliža se konec šolskega leta in z njim za nekatere tudi panično popravljanje ocen. Kampanjsko učenje, ki je navada mnogih šolarjev, pušča svoje posledice, ki so že vidne. Luknje v znanju je težko nadomestiti v kratkem času. Zato je za vse tiste učence in dijake, ki lovijo pozitivne ocene, skrajni čas za dober načrt. Namera v tem načrtu mora biti tako trdna, kot da imate že popravni izpit in se učite zato, da ga res naredite. Vse drugo pušča še malo rezervnega razmišljanja in odlašanja na jutri. Torej tisti, ki imate danes nezadostno oceno, si predstavljajte, da imate popravni izpit. Rok zanj je tisti dan, ko pišete ali boste vprašani snov pri določenem predmetu. Zavedanje o pokvarjenih počitnicah, če v tem mesecu ne boste dobili pozitivnih ocen, naj vam pokvari vse misli, ki vas mamijo, da bi igrali igrice na računalnik ali pohajkovali s prijatelji. Prijateljem se ne boste smilili, ko se boste učili, medtem ko bodo oni ob Sori igrali tarok. Rekli vam bodo »ej stari, drži se, saj bo«, to je pa tudi vse. Če imate prave prijatelje, jih že sedaj prosite za pomoč in se učite skupaj. Pri načrtu upoštevajte, da boste sami živeli posledice sedanjega učenja. Zato ne tarnajte staršem, ko vas vprašajo, koliko časa se mislite učiti. To je smešno, saj je življenje vaše. Dober načrt je časovno opredeljen, realen in merljiv. Za vas to pomeni, da si določite dneve in ure, koliko časa se boste učili. Boljše je vsak dan pol ure kot en dan tri ure skupaj. Tako ne izgubite volje in ne izgleda zelo mukotrpno. Izbirajte ure, ko ste še spočiti, ne odlašajte na večer in »bom že«. Najboljše ure za učenje so od četrte do šeste ure popoldne. Če si lahko privoščite dopoldnanski čas, pa je še boljše. Možgani morajo biti spočiti za sprejemanje, urejanje in skladiščenje podatkov. Načrt naj vsebuje realne korake. Če si postavite za načrt - učil se bom, je to preveč na splošno. To je enako, kot če bi starši rekli, da bodo delali. Kaj točno in kako, tega pa ne bi nihče vedel. Če ne določimo načina, je potem kar vse dobro, kar nam pride pod roke. Malo pogledamo v knjigo, se ustavimo pri vajah in kmalu odnehamo.