Želijo si več informacij s "terena"

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Gorenjska / sobota, 26. maj 2012 / 06:00

Ravnatelja osnovne šole Gorje Milana Rejca so na izredni skupščini Združenja ravnateljev in ravnateljic osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije imenovali za novega predsednika. V prihodnje si želi predvsem več sodelovanja s podružnicami združenja po vsej Sloveniji.

Katere naloge ste si zastavili kot prednostne?

»Predvsem oživitev dela po vseh enajstih podružnicah združenja po Sloveniji. Občutek imamo, da je delo z njimi nekoliko zamrlo, zato si želimo, da bi bilo več izmenjave stališč z ravnatelji iz vse Slovenije.«

Na katerih področjih bi bilo po vašem predvsem treba okrepiti sodelovanje z njimi?

»Želimo, da se podružnice v celoti ali posamezni aktivi ravnateljev sestanejo in obravnavajo aktualno problematiko in potem vodje podružnic posredujejo ta stališča na sejah republiškega odbora združenja ravnateljev. Tega je bilo doslej premalo, zato smo že večkrat ugotavljali, da so informacije s terena pomanjkljive.«

Na izredni seji ste obravnavali tudi naloge ravnateljev po sprejetem zakonu o uravnoteženju javnih financ. Lahko izpostavite ključne poudarke iz te razprave?

»V ospredju razprave so bile predvsem spremembe normativov in standardov - skrbi nas povečanje števila učencev v oddelkih in oblikovanje oddelkov v krajih, kjer je več šol.«

Kakšne pomisleke imate v zvezi s tem?

»Večje število učencev v oddelkih pomeni manjše možnosti kakovostne izvedbe pouka v smislu izvajanja skupinskih oblik dela in individualizacije. Oblikovanje oddelkov v mestih z več šolami pa ni dorečeno oziroma se ravnatelji bojimo, da bo s tem vrsta težav, recimo po kakšnem kriteriju bomo učence preusmerili na drugo šolo.«

Se vam zdi, da se te spremembe uvajajo prehitro?

»Absolutno, šolstvo je velik sistem in obračati stvari tako na hitro, lahko povzroči škodo ter veliko napetosti in slabe volje brez potrebe.«

Torej bi se mogoče z nekaterimi spremembami tudi strinjali, če bi jih bolje razložili oziroma bi imeli več informacij?

»Spremembe so stalnica našega življenja in tudi na tem področju ni nič drugače. Marsikje je mogoče privarčevati, saj vsi vemo, da nekaj rezerv še je.«

Kje recimo?

»Recimo pri izvajanju jutranjega varstva, mogoče tudi varstva po zaključku podaljšanega bivanja. A tudi to je relativno. Če jutranje varstvo jemljemo samo kot varstvo otrok, da počakajo na začetek pouka, je to res lahko zelo poceni rešitev, če pa je to varstvo organizirano kot pedagoški proces, potem je to drugače. Stremimo k boljšemu standardu in boljšim rešitvam, ne slabšim.«

Po mnenju šolskega ministra naj nikjer drugje na območju OECD ne bi imeli tako visokih standardov v šolstvu. Se s tem lahko strinjate?

»To so ocene. Naše izkušnje z obiskov v šolah v tujini pa so zelo različne. Bili smo v šolah, recimo v Nemčiji, ki so bile zelo dobro organizirane. Drugod pa je standard že na pogled nižji. Sam ne bi sledil temu, da moramo naš standard zniževati, ker je po merilih OECD visok.«

Šolsko ministrstvo že za prihodnje šolsko leto napoveduje nekatere spremembe standardov in normativov v vrtcih in šolah. Ali ste v okviru združenja izoblikovali tudi kakšno skupno stališče do teh sprememb?

»Na eni zadnjih sej smo izoblikovali sklepe, da se te spremembe standardov in normativov izvedejo postopno in da združenje ravnateljev pri tem nastopa kot sogovornik ministrstva. V aprilu smo se s predstavniki ministrstva že sestali in se tudi dogovorili, da bomo v prihodnje to sodelovanje še poglobili.«

Veliko se govori tudi o zapiranju podružničnih šol. Kakšno je vaše stališče do tega?

»Ker so se številke ustavile blizu dvajset, je to problematično, saj podružnice predstavljajo več kot samo izvajanje programa osnovne šole, v manjših krajih pomenijo središče kulturnega življenja. Zato bi bilo treba pogledati od primera do primera, saj zagotovo tudi tukaj še obstajajo rezerve.«