Slavčev Gaštej za spomenik

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / sobota, 19. maj 2012 / 06:00

Ena najbolj impozantnih gradenj stavbenika Josipa Slavca, Gaštejski klanec v Kranju, je že vpisan v register kulturne dediščine in je v postopku za razglasitev objekta za kulturni spomenik lokalnega pomena.

V torek so v razstavišču območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Kranj pripravili sklepno prireditev ob razstavi del stavbenika Josipa Slavca. Razstava o stavbeniku in njegovem ustvarjalnem gradbenem opusu, ki je bila v Kranjski hiši prvič predstavljena lani novembra ob 110-letnici njegovega rojstva, ko je bil na pročelju Stare pošte odkrit tudi njegov doprsni kip, je tokrat na ogled v razstavišču ZVKD. Njeno odprtje so na zavodu tokrat oplemenitili s predstavitvijo nekaterih Slavčevih gradbenih podvigov, ki so že uvrščeni v register kulturne dediščine. Kot je povedala Bernarda Jesenko Filipič, ki na zavodu vodi register kulturne dediščine, je v Sloveniji v ta register, ki ga sicer vodijo na Ministrstvu za kulturo, doslej vpisanih skoraj 30 tisoč enot. Od tega imajo v kranjski enoti ZVKD, ki pokriva 21 občin, vpisanih 4878 enot.

»Naključje ali ne, zavod ima prostore prav v stavbi nekdanje tekstilne šole, ki je bila konec dvajsetih let prejšnjega stoletja prva Slavčeva gradbena mojstrovina. V register kulturne dediščine oziroma spomenikov lokalnega pomena je doslej vpisanih devetnajst objektov, ki jih je gradilo podjetje Josipa Slavca, ali pa je sam pri njih sodeloval kot vodja gradnje oziroma je opravljal nadzor. Razen železniškega mostu v Zidanem Mostu, so vsi ti objekti na Gorenjskem, od cest, mostov, večjih stavb in zasebnih gradenj,« je povedala Jesenko Filipičeva in dodala, da je strokovna podlaga za razglasitev Gaštejskega klanca za kulturni spomenik lokalnega pomena že pripravljena za razpravo v kranjskem mestnem svetu. Stopnja zaščite te gradbene mojstrovine, ki je v skoraj petinsedemdesetih letih postala ena izmed kranjskih posebnosti, pomembnih za oblikovanje podobe mesta, bo tako še višja.

»Josip Slavec je bil podjetnik, ki je ohranjal tradicijo zdravega kapitalizma, kakršnega si danes lahko samo želimo. Pomemben je bil njegov odnos do estetike, imel je občutek do materiala in je bila kakovost gradnje pomembnejša od hitrega zaslužka,« je povedal direktor zavoda Miloš Ekar. V nadaljevanju je Renata Pamič s kranjskega ZVKD delo Josipa Slavca predstavila še z gradbeniško-konservatorskega zornega kota. »Slike objektov, ki jih je gradil, govorijo veliko, prava mojstrstva v tehniki zidave pa se skrivajo v objektih samih. Slavec je bil pri tem v marsičem vizionar, saj je za tisti čas obvladal zelo moderen tip gradnje,« je povedala Pamičeva in vsem, ki gradijo ali obnavljajo stare stavbe, položila na dušo, naj pri tem vsekakor spoštujejo delo prvega graditelja. V zaključku je dr. Zvonka Zupanič Slavec še enkrat predstavila monografijo o stavbnem opusu Josipa Slavca. Razstava je na ogled v času poslovanja Zavoda, kasneje pa naj bi jo za stalno postavili v prostore kranjske občine.