Brez zbirnega bazena bi vodo dovažali

Odločitvi republiške agencije za okolje, ki je zavrnila izdajo naravovarstvenega soglasja za povečanje akumulacijskega bazena za zasneževanje na Pokljuki, je zdaj pritrdilo tudi ministrstvo za kmetijstvo in okolje.

Rudno polje na Pokljuki - Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je namreč zavrnilo pritožbo Smučarske zveze Slovenije na odločitev agencije za okolje. Kot so pojasnili pri ministrstvu, vodnega zbiralnika niso zgradili v skladu z gradbenim dovoljenjem. Prostornina zgrajenega zbiralnika namreč znaša 5400 kubičnih metrov, s čimer krepko presega prostornino, ki so jo navedli v gradbenem dovoljenju, to je 1400 kubičnih metrov. Medtem ko so v okoljski nevladni organizaciji Alpe Adria Green (AAG) zadovoljni s takšno odločitvijo ministrstva, pa so pri Smučarski zvezi Slovenije že napovedali upravni spor pred upravnim sodiščem in še vedno verjamejo v pozitivno rešitev.

»Gradbeno dovoljenje za 1400 kvadratnih metrov velik zbirni bazen imamo, tako da površina, ki znaša 1500 kvadratnih metrov, res za malenkost odstopa. Globina v gradbenem dovoljenju ni določena, v gradbenem načrtu, ki ga je potrdila tudi upravna enota, pa znaša 3,6 metra,« je pojasnil predsednik odbora za biatlon pri Smučarski zvezi Slovenije Peter Zupan in dodal, da so verjeli, da bodo z omilitvenimi ukrepi in dokazi, da zgrajeni akumulacijski bazen ne obremenjuje okolja, s pritožbo uspeli. V primeru, da bi morali zbirni bazen zmanjšati, je še opozoril Zupan, pa bi morali vodo za zasneževanje biatlonskega centra na Pokljuko dovažati s cisternami. To bi pomenilo približno petsto voženj tovornjakov v nekaj dneh, kar bi prav tako obremenilo okolje, je še opozoril Zupan. Za zasneževanje v začetku sezone, ko še ni dovolj naravnega snega, namreč potrebujejo od pet do šest tisoč kubičnih metrov vode. Zato upa, da bo sodišče upoštevalo njihove argumente.

Po drugi strani predsednik AAG Vojko Bernard poudarja, da odločitev sodišča ne more biti drugačna, kot je bila že odločitev agencije za okolje in ministrstva, če bo upoštevalo zakon. »Zakon o Triglavskem narodnem parku jasno navaja, da se v parku lahko gradi zgolj zbiralnike vode za napajanje živine,« je odločen Bernard, ki ob tem dodaja: »Zakoni, če so sprejeti, naj veljajo za vse, ne samo za domačine.« Zaradi povečanja izpustov v okolje se ne strinja tudi s povečanim prometom, če bi na Pokljuko morali vodo za zasneževanje dovažati. V tem primeru, je dejal, bi o tem obvestili tudi mednarodno združenje za zaščito parkov, saj po njegovem taka količina prometa ne sodi v park. S tem se strinja tudi direktor Triglavskega narodnega parka Martin Šolar. »To je zagotovo slaba rešitev. Zgoščen kamionski promet je lahko še bolj moteč oziroma bolj škodljiv za okolje. Nikjer ne piše, da je potrebno tako obsežno zasneževanje.« Ob tem je opozoril, da je do zapleta prišlo, ker so tako velik akumulacijski bazen zgradili še v času veljavnosti starega zakona o Triglavskem narodnem parku (TNP). Za dovoljenje za povečanje akumulacije pa so zaprosili že v času novega zakona o TNP, ki je bistveno strožji do tovrstnih posegov v parku. Kljub temu meni, da je urejen biatlonski center vsekakor boljša rešitev kot stihija, vendar pa mora biti v skladu z zakonom.