Nova drevesna vrsta "kubasnik"

Besedilo: Mali Brat
Kategorija: Humor / petek, 11. maj 2012 / 06:00

Tokrat v našem časopisnem prostoru uvajamo novo rubriko "Prava odeja", v kateri bomo predstavljali najnovejše pobude in inovacijske dosežke naših državljanov. Za začetek predstavljamo drevo "kubasnik".

Pred dnevi je pred hišo, recimo nekje znotraj radija 200 kilometrov od državnega zbora, lastnik nas je zaenkrat lepo prosil, da zaradi prevelikega zanimanja javnosti in morebitnih kriminalnih dejanj rabutanja ne objavimo lokacije, zraslo drevo, tako imenovani kubasnik. Kot nam je povedal srečni lastnik drevesa, ki je še pred češnjami tako bogato obrodilo, je to sad njegovih dolgoletnih znanstvenih prizadevanj in številnih poskusov in eksperimentov. Menda je kar šest let vlagal različne vrste klobas in salam v zemljo, jih gnojil in plemenitil samo z domačimi gnojili, jim vsakodnevno predvajal predvsem domačo narodnozabavno, tako imenovano govejo glasbo, vsak večer zapel uspavanko, skupaj z njimi vsako jutro opravljal pozdrav soncu, kot ga predpisujejo najboljši mojstri joge, zen budizma in rejci nekaterih avtohtonih pasem … »Letos mi je končno uspelo, vam povem, vztrajnost se izplača, jaz sem živ dokaz za to,« je zadovoljen »izumitelj« tega čudovitega drevesa.

Vprašali smo ga, kaj namerava s to svojo inovacijo v prihodnje, jo bo promoviral v javnosti in zaščitil kot blagovno znamko in avtohtono drevesno vrsto? Povedal je, da zaenkrat še nima velikopoteznih načrtov, saj se nekoliko boji, da bi mu živinorejci napovedali vojno. »Zaenkrat bomo počakali še kakšnih štirinajst dni, potem pa bomo potrgali sadeže in jih primerno shranili za zimo. Vsaj dve salami bom na drevesu pustil tja do sredine avgusta, kar bo neke vrste letošnji jagodni izbor. To pa je tudi vse. Na koncu bomo še pobrali seme, ki bo odpadlo z drevesa, in z njim jeseni posejali cel sadovnjak za hišo. Imam veliko sorodstvo, pa noben med njimi ni vegetarijanec, tako da … lačnih ust je več kot dovelj.«

Ko sem se poslovil, mi je v roke stisnil eno krasno salamco in še enkrat prosil, naj nikar ne izdam njegovega naslova. To sem mu iz srca obljubil, kot tudi to, da se bom prihodnje leto vrnil pogledat, kako deluje njegov sadovnjak.