Celovški škof Alois Schwarz ( prvi z leve) na slovesnosti v celovškem Domu glasbe v spomin na izgon koroških Slovencev

Brez molka o zgodovini naroda

V nedeljo, 29. aprila, so v Bilčovsu/Ludmannsdorf slavili 100-letnico Slovenskega prosvetnega društva Bilka. Občina Bilčovs je med tistimi koroškimi občinami, kjer že dolgo, brez zapletov, spoštujejo dvojezičnost in negujejo sožitje različno govorečih ljudi.

Čeprav od celovške slovesnosti v spomin na 70-letnico izgona nad tisoč koroških Slovencev v nemška koncentracijska taborišča mineva že štirinajst dni, so nekatere stvari vredne posebne, ponovne pozornosti. Slovesnosti v celovškem Domu glasbe se ni udeležil nihče od koroške uradne politike, maše v stolni cerkvi pa le celovški župan Christian Scheider, čeprav je šlo za spomin na obdobje preganjanja in uničevanja pomembnega dela takratnega koroškega življa.

 

 

Povsem nasprotno pa je bilo ravnanje koroške Cerkve. Pri maši in na kasnejši proslavi sta bila najvišja predstavnika največjih Cerkva: škof krške oziroma celovške škofije Alois Schwarz in superintendant Evangeličanske cerkve Manfred Sauer. Škof Alois Schwarz je spominsko mašo v stolnici daroval večinoma v slovenščini skupaj s slovenskima sobratoma Petrom Stickrom in Mirkom Isoppom, ki sta oba na svoji koži občutila usodo pregnanstva. Škof je v pridigi izrekel nekaj zgodovinskih besed. Najprej je poudaril, da »zgodovina nekega naroda nikoli ne sme utihniti«. Spomnil se je besed pokojnega voditelja koroških Slovencev dr. Joška Tischlerja, da »moramo kot kristjani odpustiti, ne pa pozabiti.« Nato pa je dejal: »Predstavniki Cerkve prizadetim ljudem niso vedno izkazali tiste pozornosti, ki bi bila primerna njihovemu trpljenju. Tako prosim Vas, da odpustite tudi Cerkvi!« Pri maši so potomci izseljencev prebrali imena 54 žrtev, ki so po nasilnem pregonu aprila leta 1942 izgubili življenja. V petek, 27. aprila, je bila v Celovcu tudi tradicionalna spominska hoja od Muzeja moderne umetnosti v Celovcu, kjer je bil med vojno sedež Gestapa, do deželnega sodišča, kjer so obsodili na zapor in smrt številne koroške Slovence. Oktobra pa bodo v Žrelcu/Ebenthal v Celovcu, kjer je bilo leta 1942 zbirališče oziroma prvo taborišče za izgnane koroške Slovence, postavili spomenik. Oblikoval ga je Valentin Oman, njegovo odkritje pa bo po umetniški plati pripravil Karl Vouk. Postavitev spomenika financirajo številne slovenske ustanove in deželni glavar Gerhard Doerfler. Od 14. oktobra do 25. novembra bo v muzeju za rudarstvo (Bergbaumuseum) na Križni gori (Kreuzbergl) pri Celovcu razstava o pregnanstvu in deportacijah ljudi iz območja Alpe Jadran med drugo svetovno vojno.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / / 12:20

Ortogiardino in Palmanova

Sejem cvetja in vsega potrebnega za urejen vrt, Ortogiardino, so letos v italijanskem mestecu Pordenone organizirali že sedemintridesetič. Tja smo se odpravili tudi izletniki Gorenjskega glasa. Najpre...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / torek, 16. oktober 2007 / 07:00

V slovo: Jože Bogataj

V soboto, 15. septembra, smo se na pokopališču v Predosljah poslovili od Jožeta Bogataja iz Britofa, dolgoletnega člana Društva upokojencev Predoslje. Rodil se je 4. aprila 1940 v št...

Prosti čas / torek, 16. oktober 2007 / 07:00

Dva odhoda v enem tednu

Minuli teden sta Kmetijo zapustila dva člana družine. Najprej Dejan, ker je zbolel, v soboto pa Magda, ki je izgubila dvoboj na moč.

Kranj / torek, 16. oktober 2007 / 07:00

Otroci so se spopadli z ognjem

V vrtcu Ostržek na Golniku so v soboto pripravili prav poseben dan, posvečen gasilcem in požarni varnosti.

Mularija / torek, 16. oktober 2007 / 07:00

Kostanjev piknik v Čebelici

V enoti Kranjskega vrtca Čebelica so imeli minulo sredo tradicionalni Kostanjev piknik.

Mularija / torek, 16. oktober 2007 / 07:00

Če bi hiša rasla, rasla ...

Če bi hiša rasla, bi rasla in rasla in bi morali ljudje kar naprej delati okna in vrata in bi imeli vedno manj denarja in ne bi mogli več plačevati delavcev. In res …...