Brez molka o zgodovini naroda

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: GG Plus / nedelja, 6. maj 2012 / 06:00

Čeprav od celovške slovesnosti v spomin na 70-letnico izgona nad tisoč koroških Slovencev v nemška koncentracijska taborišča mineva že štirinajst dni, so nekatere stvari vredne posebne, ponovne pozornosti. Slovesnosti v celovškem Domu glasbe se ni udeležil nihče od koroške uradne politike, maše v stolni cerkvi pa le celovški župan Christian Scheider, čeprav je šlo za spomin na obdobje preganjanja in uničevanja pomembnega dela takratnega koroškega življa.

Povsem nasprotno pa je bilo ravnanje koroške Cerkve. Pri maši in na kasnejši proslavi sta bila najvišja predstavnika največjih Cerkva: škof krške oziroma celovške škofije Alois Schwarz in superintendant Evangeličanske cerkve Manfred Sauer. Škof Alois Schwarz je spominsko mašo v stolnici daroval večinoma v slovenščini skupaj s slovenskima sobratoma Petrom Stickrom in Mirkom Isoppom, ki sta oba na svoji koži občutila usodo pregnanstva. Škof je v pridigi izrekel nekaj zgodovinskih besed. Najprej je poudaril, da »zgodovina nekega naroda nikoli ne sme utihniti«. Spomnil se je besed pokojnega voditelja koroških Slovencev dr. Joška Tischlerja, da »moramo kot kristjani odpustiti, ne pa pozabiti.« Nato pa je dejal: »Predstavniki Cerkve prizadetim ljudem niso vedno izkazali tiste pozornosti, ki bi bila primerna njihovemu trpljenju. Tako prosim Vas, da odpustite tudi Cerkvi!« Pri maši so potomci izseljencev prebrali imena 54 žrtev, ki so po nasilnem pregonu aprila leta 1942 izgubili življenja. V petek, 27. aprila, je bila v Celovcu tudi tradicionalna spominska hoja od Muzeja moderne umetnosti v Celovcu, kjer je bil med vojno sedež Gestapa, do deželnega sodišča, kjer so obsodili na zapor in smrt številne koroške Slovence. Oktobra pa bodo v Žrelcu/Ebenthal v Celovcu, kjer je bilo leta 1942 zbirališče oziroma prvo taborišče za izgnane koroške Slovence, postavili spomenik. Oblikoval ga je Valentin Oman, njegovo odkritje pa bo po umetniški plati pripravil Karl Vouk. Postavitev spomenika financirajo številne slovenske ustanove in deželni glavar Gerhard Doerfler. Od 14. oktobra do 25. novembra bo v muzeju za rudarstvo (Bergbaumuseum) na Križni gori (Kreuzbergl) pri Celovcu razstava o pregnanstvu in deportacijah ljudi iz območja Alpe Jadran med drugo svetovno vojno.