Celovški škof Alois Schwarz ( prvi z leve) na slovesnosti v celovškem Domu glasbe v spomin na izgon koroških Slovencev

Brez molka o zgodovini naroda

V nedeljo, 29. aprila, so v Bilčovsu/Ludmannsdorf slavili 100-letnico Slovenskega prosvetnega društva Bilka. Občina Bilčovs je med tistimi koroškimi občinami, kjer že dolgo, brez zapletov, spoštujejo dvojezičnost in negujejo sožitje različno govorečih ljudi.

Čeprav od celovške slovesnosti v spomin na 70-letnico izgona nad tisoč koroških Slovencev v nemška koncentracijska taborišča mineva že štirinajst dni, so nekatere stvari vredne posebne, ponovne pozornosti. Slovesnosti v celovškem Domu glasbe se ni udeležil nihče od koroške uradne politike, maše v stolni cerkvi pa le celovški župan Christian Scheider, čeprav je šlo za spomin na obdobje preganjanja in uničevanja pomembnega dela takratnega koroškega življa.

 

 

Povsem nasprotno pa je bilo ravnanje koroške Cerkve. Pri maši in na kasnejši proslavi sta bila najvišja predstavnika največjih Cerkva: škof krške oziroma celovške škofije Alois Schwarz in superintendant Evangeličanske cerkve Manfred Sauer. Škof Alois Schwarz je spominsko mašo v stolnici daroval večinoma v slovenščini skupaj s slovenskima sobratoma Petrom Stickrom in Mirkom Isoppom, ki sta oba na svoji koži občutila usodo pregnanstva. Škof je v pridigi izrekel nekaj zgodovinskih besed. Najprej je poudaril, da »zgodovina nekega naroda nikoli ne sme utihniti«. Spomnil se je besed pokojnega voditelja koroških Slovencev dr. Joška Tischlerja, da »moramo kot kristjani odpustiti, ne pa pozabiti.« Nato pa je dejal: »Predstavniki Cerkve prizadetim ljudem niso vedno izkazali tiste pozornosti, ki bi bila primerna njihovemu trpljenju. Tako prosim Vas, da odpustite tudi Cerkvi!« Pri maši so potomci izseljencev prebrali imena 54 žrtev, ki so po nasilnem pregonu aprila leta 1942 izgubili življenja. V petek, 27. aprila, je bila v Celovcu tudi tradicionalna spominska hoja od Muzeja moderne umetnosti v Celovcu, kjer je bil med vojno sedež Gestapa, do deželnega sodišča, kjer so obsodili na zapor in smrt številne koroške Slovence. Oktobra pa bodo v Žrelcu/Ebenthal v Celovcu, kjer je bilo leta 1942 zbirališče oziroma prvo taborišče za izgnane koroške Slovence, postavili spomenik. Oblikoval ga je Valentin Oman, njegovo odkritje pa bo po umetniški plati pripravil Karl Vouk. Postavitev spomenika financirajo številne slovenske ustanove in deželni glavar Gerhard Doerfler. Od 14. oktobra do 25. novembra bo v muzeju za rudarstvo (Bergbaumuseum) na Križni gori (Kreuzbergl) pri Celovcu razstava o pregnanstvu in deportacijah ljudi iz območja Alpe Jadran med drugo svetovno vojno.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Tržič / ponedeljek, 21. november 2016 / 11:08

Tržiški svetniki o proračunu

Osnutek proračuna za Občino Tržič za prihodnji dve leti so svetniki podprli z dvotretjinsko večino, nekaj je bilo tudi kritik, predvsem v zvezi s tem, da naj bi bili nekateri projekti razvojno nejasni...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / / 07:00

Od slanika naprej

V dvorcu na Pristavi na Bledu je še do 24. oktobra na ogled retrospektivna razstava velikega slovenskega slikarja, ilustratorja in avtorja razglednic Maksima Gasparija (1883-1980). Na ogled je več kot...

Kronika / / 07:00

Kriminal

Med kartanjem zavrela kri Srednje Bitnje - V soboto zgodaj zjutraj sta se v gostinskem lokalu v Srednjih Bitnjah med kartanjem sprla dvajsetletna doma...

Zanimivosti / / 07:00

Seminar za dvojezične učitelje

Radovljica - Zavod za šolstvo Slovenije je tradicionalni seminar slovenskega jezika in kulture za dvojezične učitelje s Koroške organiziral letos v Radovljici. Koroški deželni na...

Gospodarstvo / / 07:00

Nova avkcija za pridobitev jamstvene kvote

Ljubljana - SID banka je izvedla novo avkcijo za pridobitev jamstvene kvote za podjetja. Razpisala je za sto milijonov evrov kvote, pri tem pa je država pripravljena prevzeti naj...

Gospodarstvo / / 07:00

Narat ni dobil dovoljenja Banke Slovenije

Ljubljana - Nadzorni svet Abanke Vipe je po tem, ko je 30. aprila v prometni nesreči umrl predsednik uprave Aleš Žajdela, na seji ob koncu maja za novega predsednika imenoval Mat...