Našo kalanko smo lahko opazovali samo takole od zgoraj. (Foto: Darja Stare)

Spet ena "za drugič"

Velika nevarnost požara zaradi vetra nam je vzela kopanje v kalanki in nam podarila pešačenje v mesto in nazaj.

Torej parkiramo na platoju vrh hribčka in se odpravimo peš v prvo calanque oziroma po naše kalanko. Slednje so prava turistična atrakcija na obali med La Ciotatom in Marseillom, največ pa jih je prav nekje na polovici poti med njima, torej okrog Cassisa. Ne manjka ladjic, ki vozijo med mesti in s katerih si je mogoče pofotkati to čudo sveta, nekatere izmed njih pa imajo v programu tudi postanek v eni izmed kalank, kjer je moč v čistem morju namočiti rit. Ne bom se spuščal v njihovo geološko sestavo, je pa za te ozke zalivčke značilno, da se samozavestno zajedajo v obalo, nad njimi pa se običajno dvigajo strmi klifi, ki ponekod menda segajo sto in več metrov visoko.

Odpravimo se na tistega, ki je sicer najdaljši izmed tistih okrog Cassisa, ampak je nam tudi najbližji. Že z vrha se vidi, da dol spodaj ni neke čiste vode za kopanje, je pa zato v zalivu parkiranih kup enih jadrnic in seveda tudi malih jahtic. Znameniti stavek »gremo pogledat, če smo že tle«, pade na plodna tla, zato se po bližnjici skozi neka grmovja spustimo do rampe, kjer nas obrne redar. »A niste videli črnih tabel, ki jih je povsod dovolj in na njih piše, da je dostop v kalanke danes prepovedan. Zakaj že? Zaradi prevelike nevarnosti požara, že cel dan namreč kar precej piha veter.

Že res, da smo na poti videli nekaj črnih tabel z opozorilom, ampak le kdo bi jih porajtal, saj smo bili vendar na dopustu. No, naravovarstveni redar nam je še svetoval, naj naslednji dan na internetu preverimo, kakšno je stanje. Ker nas je naslednji dan pot že nesla naprej, smo se potolažili z ugotovitvijo, da bomo to zanimivost prihranili za naslednje potovanje. Odpravimo se na drugo stran peš do mesta, kjer spet pademo v gnečo, značilno za mesta na Azurni obali. Pravijo, da, če si bil v Parizu, moraš videti tudi Cassis. Po moje da bi slednjega z lahkoto izpustili. Medtem ko se punce odločijo za osvežitev v morju, fantje v trenutku postanemo izbranci, ki se bodo vrnili nazaj na hrib po avtomobile. Sicer pa dan ni bil povsem običajen četrtek, ampak 14. julij, francoski nacionalni praznik.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Komenda / / 07:00

Namesto koncesije evropska sredstva

Komenda - V Komendi, kjer so nekaj časa razmišljali o podelitvi koncesije za gradnjo kanalizacije, bodo to zdaj zgradili s pomočjo evropskih sredstev, je na zadnji seji svetnikom...

Objavljeno na isti dan


Slovenija / nedelja, 3. februar 2019 / 19:44

Tišlerjeva nagrada Janku Zerzerju

Pretekli petek so v Mohorjevi hiši v Celovcu podelili 40. Tišlerjevo nagrado, eno od najvišjih priznanj zaslužnim koroškim Slovencem. Nagrado je prejel dvorni svetnik dr. Janko Zerzer, rojen 7. nov...

Gorenjska / nedelja, 3. februar 2019 / 19:35

Ko imena zamenjajo številke

V ponedeljek je bil evropski dan varstva osebnih podatkov. Temu je namenjena tudi lani uveljavljena splošna uredba EU o varstvu podatkov oz. GDPR, k v marsičem še povečuje varnost naše zas...

Gospodarstvo / nedelja, 3. februar 2019 / 19:34

Usposabljanje o travniškem sadovnjaku

Kranj – V okviru projekta Od pridelka do izdelka bo v sredo, 6. februarja, potekalo brezplačno usposabljanje za vse, ki si želijo seznaniti se z načrtovanjem in sajenjem travniškega sadovnjaka. Naj...

Rekreacija / nedelja, 3. februar 2019 / 19:33

Smučanje ostaja naš priljubljeni šport

Slovenci, še posebno pa Gorenjci, imamo radi zimo in zimske športe, zato za radosti na snegu večina izkoristimo vsak prosti dan.

GG Plus / nedelja, 3. februar 2019 / 19:28

Blaž Terpinc – oče najbogatejšega Slovenca

Na Bledu se je 28. januarja 1759 rodil trgovec Blaž Terpinc. Bil je oče enega od najbogatejših Slovencev tedanjega časa Fidelija Terpinca. Rodil se je kot peti otrok v družini osmih bratov in seste...