Slavka Ilich je vrtnarski samouk, svoje dolgoletne izkušnje pa z veseljem posreduje tudi drugim. (Foto: osebni arhiv, Slavka Ilich)

Zelenjava z domačega balkona

Doma pridelana hrana postaja vse bolj cenjena in vrtičkarstva se lahko lotimo tudi brez vrta. Kako vzgajati zelenjavo v koritih na domačem balkonu, okenski polici ali atriju, smo vprašali Slavko Ilich, ki se s tem ukvarja že vrsto let.

»Danes se vedno bolj zavedamo, da smo Slovenci vse prej kot samopreskrbljeni s hrano, zato je skrajni čas, da začnemo razmišljati in ravnati drugače. V najrazvitejših državah, predvsem v večjih mestih, zelenjavo vse pogosteje gojijo na strehah in tudi mi bi se morali ozreti po neizkoriščenih površinah in obnoviti vrtičke okoli hiš. S tem nočem reči, da nam ne bo več treba obiskati tržnice, lahko pa storimo marsikaj za naše zavedanje o hrani. Do boljšega zdravja nas tako lahko pripelje tudi lasten vrtiček na okenski polici ali balkonu,« nas je za vrtičkanje v posodah in koritih spodbudila Slavka Ilich iz Ljubljane, ki je o vse bolj priljubljeni temi predavala obiskovalcem Tedna zelenjave v Arboretumu Volčji Potok.

 

Slavka Ilich, ki jo poznamo po strokovnih člankih in kolumnah v številnih revijah, napisala pa je tudi tri knjige, vrtnari že vrsto let, temu veselju pa se je še posebej aktivno posvetila po upokojitvi. Priznava, da ji gojenje rož ni nikdar šlo, da pa ji zato gojenje zelenjave uspeva toliko bolj. »Pravzaprav je vsaka zelenjava lahko kot roža,« odgovarja tistim, ki se čudijo njenemu veselju z vrtičkom na balkonu. Obdeluje vrt, ki pa leži na drugem koncu Ljubljane, zato si je košček obdelovalne površine uredila tudi na domačem, ne prav velikem balkonu. »Pravzaprav za to ne potrebujemo veliko prostora. Okensko polico, ograjo balkona ali nekaj kvadratnih metrov prostora na terasi ali v atriju. Če je 'vrt' na višini, moramo seveda misliti tudi na varnost, saj lahko nepričakovana nevihta sklati nepritrjene lonce in korita ter nas spravi v težave. Pa tudi na statiko je dobro pomisliti, sploh, če nameravamo na balkonu namestiti več korit, saj je zemlje kaj hitro kar za kakšno tono,« opozori na prostorske omejitve za tovrstno vrtnarjenje. Pravi, da je zato prvo leto najbolje poskusiti z manjšimi lonci in koriti. Če imamo okensko polico ali balkon obrnjen na jug, lahko uspešno gojimo bazilike, pritlikave paradižnike in čilije. V lonce lahko posejemo tudi solatne mešanice, ki jih sproti strižemo, pa tudi peteršilj, rukolo, kapucinke, jagode, celo bučke … Posebno znanje za to ni potrebno, saj so navodila za sejanje natisnjena na vsaki embalaži.

 

Slavka Ilich svoj 'vrt' na balkonu obdeluje večji del leta, saj je sezona tu daljša kot na njivah in vrtovih. Prva semena posadi že konec februarja. Sejance in sadike utrdi sama, tako da jih najprej poseje v stanovanju, nato pa jih presadi na balkon. Nekatere lončke v tem prehodnem obdobju vsak večer pospravi noter in prav v takšnem prenosnem vrtu vidi prednosti vrtičkanja na balkonu. Opozarja, da za gojenje zelenjave na balkonu ni dobra tista zemlja, ki jo uporabljamo za balkonske rože, saj moramo - če se želimo izogniti nevšečnostim z zajedavci in drugimi škodljivci - semena in sadike posaditi v posebno, pasterizirano zemljo za sejance in pikirance. Zemlja med letom ne potrebuje dodatnega gnojenja, lahko pa ji dodamo nekaj komposta, ki ga pridelamo sami. Tudi na balkonu.

 

»Tako ali tako moramo biološke odpadke ločevati. Če sami pridelujemo ali kupujemo biološko pridelano zelenjavo, jo je škoda metati v skupna zbirališča, saj lahko manjše količine ostankov kompostiramo kar v večjih koritih za rože. V korita tako nasujemo izmenično 10 cm zemlje in 10 cm grobo narezanih ostankov zelenjave, tako da je na vrhu vedno zemlja. Sama od januarja do aprila postopoma naberem za vsa korita dovolj vsebine, da lahko posadim najprej zelišča, ki jih uporabljam pri kuhi, ter orientalske in druge solatnice, ki jih sproti režem kot solatne liste. Proti koncu aprila vsebino zamenjam s čiliji, paradižniki, predvsem češnjevci, tudi bučkami … Češnjevci so lani zoreli do novembra, med njimi so bile posajene različne bazilike, rukole pa je bilo dovolj vse leto. Posebej v lončke posadim še grmičke rožmarina, različne timijane, žajbelj, origano ...«

 

   

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / petek, 18. maj 2012 / 07:00

Vaterpolisti bodo tekmovali na turnirju Tristar

Kranj - Minuli konec tedna so vaterpolisti v državnem članskem prvenstvu odigrali dve tekmi. Kranjski Triglav je v olimpijskem bazenu gostil Kamnik Slovan in zmagal z 19 : 8. Kamnik Slovan...

Objavljeno na isti dan


Medvode / četrtek, 12. september 2019 / 22:22

Posebni priznanji Bališevi in Žitniku

Medvode – Turistična zveza Medvode je triindvajseto leto zapored organizirala akcijo Moja dežela, lepa in gostoljubna. Na zaključni prireditvi so priznanja podelili v različnih kategorijah. V kateg...

Zanimivosti / četrtek, 12. september 2019 / 22:21

Zdravje iščejo v ledeni vodi

Jezero v Javorniškem Rovtu ima le šest stopinj Celzija, skupina pristašev metode Wim Hof pa je v njem našla ledeni izziv. Prepričani so, da je kopanje v ledeni vodi v kombinaciji z zavestnim dihanjem...

Zanimivosti / četrtek, 12. september 2019 / 22:19

S starimi vozili po stari cesti

Mednarodni gorski preizkus starodobnikov – 23. Hrastov memorial je kljub deževnemu vremenu v Podljubelj privabil šestdeset motoristov na starodobnih motociklih in mopedih.

Razvedrilo / četrtek, 12. september 2019 / 22:15

Andreju Šifrerju Prešernova plaketa

Župan Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec je na petkovem koncertu 40 let norosti v Letnem gledališču Khislstein Andreju Šifrerju podelil Prešernovo plaketo za neprecenljiv doprinos v medkulturnem in...

Rekreacija / četrtek, 12. september 2019 / 22:13

Bojan Čare – kolesar s ciljem

Ko sva se pogovarjala, je slavil polovico svojega življenja. »Ravno polovico življenja je namreč preteklo, odkar sem se ponovno rodil,« mi je pravil. »Ko sem bil star 32 let in pol, me je prizadela...