Gibanica obiskala tudi Kranj

Društvo za sodobni ples Slovenije in Mreža sodobnega plesa želita sodobno plesno produkcijo približati širši javnosti, zato se tradicionalni festival Gibanica letos iz Ljubljane seli v štiri mesta po Sloveniji.

Projekt so poimenovali Gibanica na turneji, povezan pa je z osrednjo strateško težnjo festivala Gibanica, bienalnega festivala, t. i. platforme, ki vsako liho leto tuji strokovni javnosti ponudi jagodni izbor slovenske sodobnoplesne produkcije, da svojo dejavnost razširi izven Ljubljane. Namreč, čeprav je bila domača sodobnoplesna dejavnost v zadnjih dveh desetletjih deležna velikih mednarodnih uspehov in navzlic dejstvu, da koreografi sodobni ples v Sloveniji kontinuirano ustvarjajo že od leta 1927, je sodobni ples pri nas poznan dosti slabše kot druge umetniške prakse.

Gibanica na turneji tako poteka v Novem mestu, Kopru, Kranju in Novi Gorici, v okviru projekta pa so obiskovalci deležni številnih dogodkov: od delavnic, predavanj, svetovanj in srečanj, pa seveda do najboljših predstav s tega področja odrske umetnosti. Festival je povezan s poslanstvom Mreže sodobnega plesa, ki si prizadeva povečati obseg postprodukcije in vzpostaviti partnerstva z organizacijami po Sloveniji, ki bodo sposobne aktivno in kontinuirano programirati predstave sodobnega plesa.

Prejšnji konec tedna je Gibanica obiskala tudi Kranj, kjer so se projektu poleg Prešernovega gledališča pridružili tudi Kulturno društvo Qulenium, Hiša Layer in kranjska enota JSKD. V soboto si je občinstvo tako lahko ogledalo predstavo Duet 012, ki je nastala v koreografiji in izvedbi izvrstnih plesnih ustvarjalcev Rosane Hribar in Gregorja Luštka. V predstavi protagonista preko različnih plesnih slogov in estetik subtilno prepletata njuno umetniško in intimno zgodbo, ki jo v vrhunskih predstavah ustvarjata že desetletje in pol. Dan kasneje pa sta umetnici Leja Jurišić in Teja Reba v odlični predstavi z naslovom Med nama navdušili občinstvo s kombinacijo plesa in performansa, v kateri sta zabrisali meje med javnim in intimnim.

V okviru festivala so potekale tudi številne druge dejavnosti. Individualno svetovanje za nevladne organizacije je bilo namenjeno optimizaciji načrtovanja in učinkovitosti dela na področju uprizoritvenih dejavnosti in sodobnega plesa. Gregor Luštek je vodil delavnico sodobnoplesne tehnike, ki je bila sestavljena iz niza improvizacijskih vaj, ki se z uporabo enostavnih napotkov osredotočajo na raziskovanje percepcije, čutenja, izraza in domišljije. Publicist, zgodovinar in teoretik sodobnega plesa Rok Vevar je imel zanimivo predavanje o zgodovini sodobnega plesa, ki je temeljilo na dokumentarnem avdio-vizualnem gradivu in primerih, ki se razprostirajo od konca 19. stoletja pa do danes. Sodobni ples, ki ga v 20. stoletju niti njegovi ustvarjalci sami niso vselej razumevali kot umetnost, je v resnici star le nekaj več kot sto let in šele v zadnjih desetletjih je pridobil svoje mesto tudi v univerzitetnih kontekstih. Vendar sta tako njegova zgodovina, kakor tudi aktualna plesna umetniška praksa izjemno bogati in raznoliki: v njiju so razpoznavne telesne arheologije različnih kulturnih sedimentov – estetski inženiringi teles govorijo zgodbe o različnih dojemanjih le teh. Sodobni ples je datiran v čas različnih političnih, družbenih in umetniških gibanj, v čas kinetike, hitrosti in mobilnosti, z njim pa so povezana tudi različna politična naziranja, vključno z usodnimi koreografskimi spodrsljaji, ki so telesno veščino pod pretvezo svobode pripeljali v uniformiranost, proti kateri so se sprva borili. Z vsem tem je bil vselej povezan tudi sodobni ples v Sloveniji.

Septembra bodo partnerje z njihovimi plesnimi produkcijami povabili v Ljubljano, kjer se bodo predstavili tamkajšnjemu občinstvu in kjer bo predstavljena tudi nadaljnja vizija delovanja Mreže sodobnega plesa.