Globalizacija bogati in/ali ogroža?

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 23. april 2012 / 06:00

Sociolog Zdravko Mlinar je že v 80. letu, a njegov ustvarjalni tempo ne popušča. Svoj življenjski opus povzema in dopolnjuje v obsežni znanstveni trilogiji s skupnim naslovom Življenjsko okolje v globalni informacijski dobi. Prva knjiga (Prostorsko-časovna organizacija bivanja) je izšla pred tremi leti, ko je bil marca 2009 gost 97. Glasove preje. Pravkar je izšla druga, ki se v naslovu vprašuje: Globalizacija bogati in/ali ogroža? Tretja nastaja pod delovnim naslovom Informatizacija in ustvarjalnost v prostoru. Tudi druga knjiga je izšla v sozaložništvu avtorjevih matičnih ustanov, Fakultete za družbene vede in Slovenske akademije znanosti in umetnosti; akademik prof. dr. Mlinar je zaslužni profesor prve in redni član druge. »Gre za najbolj celovito družboslovno obravnavo problematike globalizacije doslej pri nas, ki presega številne enostranosti in zamejitve v razumevanju tega procesa. Globalizacije ne obravnava kot nekaj odmaknjenega, daleč proč od nas, ampak kot sestavino našega vsakdanjega življenja. Pri tem vključuje analizo enotnosti nasprotij osamosvajanja in podrejanja ter raznovrstnosti in uniformnosti na lokalni in nacionalni ravni ter v svetovnem merilu. Knjiga predstavlja temeljno delo tako z vidika dolgoročnih razvojnih usmeritev, kot tudi v reševanju aktualnih vprašanj slovenske družbe.«

Knjiga se na poseben način dotika Gorenjske in njene globalizacije, posebej v tistem delu, ki ga podpisani označujem kot »gorenjski jug«, ta pa s svojo soseščino tvori posebno deželo Rovtarijo. Sociolog ji v svoji razpravi nameni celotno šesto poglavje z naslovom »Od rovtarstva k svetovljanstvu: z inovativnim nadgrajevanjem tradicije vstopajo v svet«. Sklepni razdelek tega poglavja pa ima naslov Zakaj (ne) prav na Kitajsko? »Čeprav se 'rovtarska odmaknjenost' in globalizacija načeloma izključujeta, se vendarle pojavlja izziv, ko ugotavljamo, da največja in najbolj dinamična podjetja s tega območja - Alpina, Žiri; Kolektor, Idrija; Hidria, Spodnja Idrija; ETA (E.G.O.) Cerkno; Domel, Železniki in še druga - delujejo kot globalni akterji v svetovnem merilu. Prav presenetljivo: vsa imajo že svoje proizvodne obrate na Kitajskem!« Ja, to je ta fenomen. Prav gospodarske družbe iz najbolj »rovtarskih« krajev so najbolj globalno prisotne. Pionir tega podviga je bila žirovska Alpina oziroma njen takratni direktor mag. Martin Kopač; že jeseni 2003 so se pod njegovim vodstvom odločili zapreti obrate doma in ustanoviti novo proizvodno podjetje na Kitajskem. Takrat je bil glavni razlog v ceni delovne sile, zdaj gre za velikost kitajskega tržišča. »Sicer pa se je izkazalo, da najbolj razširjena razlaga o tem - zakaj na Kitajsko - ni (več) sprejemljiva. Če bi bila cena delovne sile na prvem mestu, bi imele prednost pred Kitajsko takšne države, kot sta Bangladeš in Vietnam, kjer je tam še dosti nižja. Dejansko kot prednost Kitajske stopi na prvo mesto – velikost tržišča z dinamično rastjo. Naši podjetniki tu vidijo predvsem največje in najbolj organizirano tržišče, ki še povečuje svoj pomen v svetovnem merilu. S tem ko se povečuje kupna moč Kitajcev, hkrati pa viša cena njihove delovne sile (kitajski inženirji, ki znajo angleško, se po dohodkih že približujejo našim), se spreminja tudi motivacija za delovanje na Kitajskem. Presenetljiv je podatek, da se dohodek kitajskih delavcev (upoštevajoč valutna razmerja) povečuje kar za okoli 20 odstotkov na leto. Torej se razlike v ceni delovne sile hitro zmanjšujejo.«

Mlinar ne pristaja na stereotipe o globalizaciji, ampak se jih loteva analitično in povzema v nova spoznanja. O vsebinskem bogastvu knjige, ki šteje skoraj petsto strani, priča že pogled v njeno kazalo na sedmih straneh. Navedimo samo naslove osmih poglavij, ki sledijo avtorjevemu Predgovoru: 1. Sociološka izhodišča in družbeni kontekst; 2. Globalizacija in preobrazba teritorialne organizacije družbe; 3. Slovenija in njeno odpiranje v svet; 4. Spreminjajoča se vloga posameznika in (pod)skupin v kontekstu globalizacije; 5. Lokalni odzivi na globalne spremembe; 6. Od rovtarstva k svetovljanstvu: z inovativnim nadgrajevanjem tradicije vstopajo v svet; 7. Izbrane teme iz slovenske Istre; 8. Dodatek. K boljši orientaciji v knjigi pomaga tudi stvarno kazalo. Na vprašanje v naslovu je avtor po svoje odgovoril tudi v posvetilu; knjigo je posvetil svojim trem vnukom, »ko vstopajo v širši svet, ki jih bogati in ogroža«. Tako kot nas vse, tudi tiste, ki bi se pred njim najraje skrili.