Zakaj stavkajo učitelji?

V minulih dneh je bilo precej vroče krvi zaradi napovedane stavke uslužbencev javnega sektorja. Mnenja javnosti so razdeljena, precej pozornosti pa so deležni prav učitelji. Ti naj bi dobivali preveč denarja za svoje delo, imeli napol prazne razrede in premalo dela. Zato se je vlada odločila, da bo naredila red. Najlažje je to narediti z učitelji. Potrebno jih je spreti med seboj in poskrbeti, da jih bo strah. Strah je glavna sestavina v čarobnem napoju napovedanih sprememb. Vendarle je potrebno javnosti povedati še kaj drugega kot to, da so problem učiteljske plače. Saj učitelji bodo preživeli tudi z manj denarja. Konec koncev se lahko zaposlijo v politiki, kjer dobijo primerno plačo (tudi za čas, ko ne delajo), tajnico in fikus, čeprav nimajo spričevala … Škoda, učitelji, ker ste študirali. Škoda, ker ste zapravljali svoj čas na fakulteti. Zadosti bi bilo, če bi se naučili malce retorike, malce laganja in dajanja praznih obljub. Tako pa hodite v šolo vse svoje življenje. Kakšna ironija proti zaželenemu v naši državi. Javnost vas pljuva, uvodniki so polni zgodb o vas in postajate glavni porabniki dragocenega denarja davkoplačevalcev. Le kaj naredite z vsem tem denarjem. Vile? Bazene? Potovanja v Dubaj? Dragi moji, še kredit komaj dobite. Kje je še fikus. S svojimi vrednotami ste daleč od parlamenta. In vi, sodržavljani, le pljuvajte po njih. Ko boste svojega prvošolca vpisali v razred s tridesetimi učenci, se spomnite te stavke. Ko bodo vašo vaško šolo zaprli, kupite svojemu otroku spričevalo. Ko bo vaš otrok žrtev nasilja in se ne bo nihče ukvarjal z njim, se pritožite vladi. Kajti vladi se zdi število svetovalnih delavcev preveliko. Ne vidi otrok s posebnimi potrebami, ne zanimajo je učne težave, kaj šele otroci, ki oškodovani prihajajo iz družin, kjer je vsakodnevno preživetje njihovo edino družinsko doživetje. Sedaj je v šoli zanje poskrbljeno, potem bo te zgodbe konec. Kdo se bo ukvarjal z njimi? Starši delajo, v šolah bo ne programov, ne ljudi za njih. Kar varčujte. Vendar ne na plečih otrok. Vsi bi morali stavkati ves teden. Že zdavnaj.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / sreda, 16. september 2009 / 07:00

Dve razstavi, koncert učiteljev ...

Obeleževanje 100-letnice Glasbene šole Kranj se v sredo nadaljuje z razstavo v Kranjski hiši, v četrtek z nastopom učiteljev, v ponedeljek z razstavo v Mestni hiši, prihodnjih štirinajst dni pa bo sle...

Objavljeno na isti dan


Škofja Loka / ponedeljek, 3. december 2018 / 22:41

Obnovljeni prostori za dementne stanovalce

Stanovalka oddelka Mozaik Ana Tavčar je v družbi predsednice sveta zavoda in direktorice Centra slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka prerezala trak obnovljenega oddelka.

Naklo / ponedeljek, 3. december 2018 / 22:39

Preplet sv. Jakoba in Franca Pirca

Šestnajsti Pirčevi dnevi so gostili dva poznavalca svetega Jakoba in dva poznavalca Franca Pirca, ob tej priložnosti so tudi blagoslovili novo informacijsko tablo pred cerkvijo sv. Jakoba v Podbrezjah...

Gospodarstvo / ponedeljek, 3. december 2018 / 22:35

Nagradili najboljše tuje vlagatelje

Javna agencija Spirit Slovenija je letos kar tri od štirih priznanj za najboljše tuje investitorje podelila gorenjskim podjetjem, z Gorenjsko pa je povezana tudi četrta nagrada.

GG Plus / ponedeljek, 3. december 2018 / 22:29

»Krepek sprehod« po divjinski Apalaški poti

Jakob J. Kenda je prvi Slovenec, ki je prehodil Apalaško pot. Divjinska pot skozi štirinajst ameriških zveznih držav prek Apalaškega hribovja je dolga 3500 kilometrov in ima kar 142 kilometrov vzponov...

GG Plus / ponedeljek, 3. december 2018 / 22:27

Kalanušar je potoval čez pol celine

Na odmevnem spominskem večeru v Stari Loki so predstavili Spominski zapisnik avstrijskega ujetnika v Rosiji, kot ga je v spomin na veliko svetovno vojsko od leta 1915 do 1918 zapisal Jože Žagar, Kalan...