Jedilnik za oči in ušesa

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Prosti čas / sobota, 21. april 2012 / 06:00

V petek in soboto je AFS Ozara svojo 60-letnico proslavila z dvema koncertnima večeroma, na katerih so v folklornem izročilu obudili legendarno primskovljansko gostilno Pr` Jak`.

Dvorana Doma krajanov na Primskovem je bila oba dneva nabito polna. Prvi razlog je zadnjih deset, pa še kaj več let znan: kadar nastopajo domači folklorniki iz Ozare, bo zagotovo dobro. Drugi razlog je bilo tokrat nenavadno povabilo - namreč v gostilno Pr' Jak', legendarno gostilno, ki je sicer že dolgo ni več, je pa v svojem času ob pomembni furmanski poti delovala menda več kot dvesto let.

Člani Ozare so se temeljito pripravili na večer in dvorano »opremili« kot staro gostilno, zato smo gledalci posedli ob dolgih mizah s poličem vina in mesnimi dobrotami na njih. Odrsko sceno je bogatil šank, za njim točajka, ob straneh pa sta dve mizi čakali goste. Kot smo kmalu izvedeli, večja pripovedovalca Mita Trefalta (mimogrede: izhaja iz hiše nasproti gostilne Pr' Jak') in pevsko skupino Kranjski Furmani, manjša pa dva gosta, ki sta kasneje sprožila gostilniški pretep.

Snovalci koncerta so jedilnik, kot so duhovito poimenovali program, zasnovali tako, da so v gostilno prihajali gosti iz različnih slovenskih pokrajin, ki so mimo gostilne furali iz različnih razlogov. In se je prepevalo in plesalo in pri tem fino imelo. Plese iz Gorenjske, Kostela, Koroške, Štajerske in Prekmurja so predstavljale vodilna skupina in dve mladinski skupini, prepevali so Kranjski Furmani in Bodeče Neže, glasbeno podporo pa so jim vseskozi dajali ljudski godci, ki imajo tudi že svoje mlade »vajence«. Program je vseskozi duhovito povezoval Mito Trefalt, ki se je s posebej za to priložnost izbranimi zgodbicami vračal v stare čase, ko so slovenski fantje služili avstro-ogrsko vojsko in so vsi debelo gledali, če je pred gostilno »parkiral« takrat zelo redek furman brez jajc, danes bi rekli šoferka.

Izvirni kostumi, pravilno odmerjeni plesni koraki v skrbno izbranih koreografijah, ubrano petje … Vse to je z odra sevalo obilo dobrega razpoloženja in pozitivne energije. Ne, nihče ni gledal na uro. Še več, do konca koncerta so poliči vina na mizah ostajali bolj ali manj polni. Mora biti pa res nekaj posebnega, da Gorenjec pozabi na zastonj vino. Posebej je navdušil desert jedilnika, v katerem so Ozarci uprizorili Pokop pusta na Gorenjskem, ob katerem se je dvorana povsem razživela. Dolgotrajen aplavz več kot sedemdesetim nastopajočim je bil več kot zgovoren. In če bi parafraziral rokometaša, ki si želi novih oken, bi pri polni zavesti dejal: v tako gostilno bi vsak petek hodil tudi jaz.