Teden v znamenju stavke

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: GG Plus / petek, 20. april 2012 / 06:00

Pogajanja med vlado in sindikati javnega sektorja glede plač in varčevalnih ukrepov niso dala rezultatov, v sredo je bila zaradi tega stavka.

V pogajanjih med vladno in sindikalno stranjo do dogovora ni prišlo, čeprav so ta potekala še večer pred napovedano stavko. Sindikati javnega sektorja pod vodstvom karizmatičnega Branimirja Štruklja so tako v sredo uresničili napoved. V javnem sektorju je v Sloveniji stavkalo okoli sto tisoč ljudi, najbolj dosledno v šolah in vrtcih, ki so ta dan zaprli vrata, razen v primerih, ko so starši izrecno želeli, da jim zagotovijo varstvo za njihove otroke. Sindikalisti trdijo, da ne gre le za plače, pač pa tudi za spremenjene normative, ki obetajo poslabšanje položaja zaposlenih, odpuščanja javnih uslužbencev in tudi slabši standard za uporabnike »javnega servisa«. Vendarle pa gre v največji meri za plače: vladna stran je predlagala, da bi se te v javnem sektorju (brez plačila obrokov odprave plačnih nesorazmerij) znižale za pet odstotkov, oziroma za deset v primeru izplačila teh zaostankov. Sindikati niso soglašali in tako je v sredo prišlo do stavke. To so včeraj zaposleni v javnem sektorju prekinili, po besedah Branimirja Štruklja pa ne tudi končali, saj lahko v primeru, da ne pride do zadovoljivega dogovora, stavko nadaljujejo. Do preklica pa stavko nadaljujejo policisti.

Prisilna uprava iz Bruslja?

Osrednjemu dogodku tega tedna se niso izognili niti na zasedanju državnega zbora. Prvi dan druge redne seje, ko so poslancem za odgovore na voljo premier in ministri, je predsednik vlade Janez Janša utemeljeval nujnost uskladitve javne porabe z realnostjo. Intervencijski ukrepi, ki jih sprejema vlada, v primerjavi z drugimi v evropskih državah niso radikalni. Tudi če bo rebalans državnega proračuna sprejet, bo država ostala globoko v dolgovih, teh imamo že za milijardo evrov, je dejal Janša. Meni, da mora tudi javni sektor (tako, kot je bilo doslej v gospodarstvu) prevzeti svoj del odgovornosti za izhod iz krize. Na dan stavke, ko je vlada gostovala na Ptuju (ministra Žigo Turka so tamkajšnji šolniki izžvižgali), je znova poudaril, da stavka ni bila potrebna in da ne rešuje ničesar, stavkajo pa da tisti, ki doslej še niso občutili krize. Če vlada pri varčevalnih ukrepih zaradi blokad ne bo uspešna, se lahko zgodi, da bomo dobili »prisilno upravo« iz Bruslja, ki bo sprejela veliko bolj drastične ukrepe.

Še en referendum

Za zagotovitev odhodkov, uravnoteženih s prihodki v državni proračun, se slovenska politika že nekaj časa dogovarja o zlatem fiskalnem pravilu, ki naj bi ga zapisali v ustavo. Državni zbor je prejšnji teden izglasoval začetek postopka za spremembo ustave, sedaj pa na osnutku besedila o zlatem pravilu za ustavno komisijo že dela posebna strokovna skupina. Tudi o zlatem pravilu je bilo v opoziciji (in med sindikati) veliko pomislekov, češ da bo to otežilo razpisovanje referendumov. Toda zlatega pravila še ni, sindikati javnega sektorja pa že napovedujejo začetek postopka za razpis referenduma o noveli zakona o dodatnih interventnih ukrepih, ki jo je sprejel državni zbor.

Olajšave za gospodarstvo

Sicer pa so ta teden v državnem zboru sprejeli še nekaj pomembnih novosti, med drugim o postopnem zniževanju stopnje davka pravnih oseb, ki naj bi bila v spodbudo podjetjem. Višja pa bo olajšava za tiste, ki vlagajo v raziskave in razvoj, spreminja se s 30 na 40 odstotkov, s čimer naj bi olajšali investicije in podjetjem omogočili razvoj. Državni zbor je sprejel tudi odločitev o regresih v podjetjih, ki so najmanj v 25-odstotni državni lasti: ne smejo namreč izplačati zneskov, višjih od minimalne plače. Opozicija je temu nasprotovala.

Janković odšel, Simčič ne

Žrtev politike na oltarju varčevanja v državi pa so za petino zmanjšana nadomestila, ki bi jih poslanci in drugi funkcionarji prejemali po izteku funkcije, in skrajšanje prejemanja z enega na pol leta. Predlagajo, da bi ukrep zadel že poslance minulega mandata: 39 jih sedaj prejema nadomestila, med njimi tudi poslanci - župani, ki so za ta čas izbrali nepoklicno županovanje in ob nadomestilu dobivajo tudi nagrado. Po novem to ne bi bilo več mogoče, pač pa bi se drugi zaslužki odštevali od nadomestila.

Državni zbor pa je ta teden doživel dve spremembi: prvaka opozicije Zorana Jankovića, ki si je spet nadel župansko verigo v prestolnici, je v poslanski klopi nadomestila Alenka Bikar, nekdaj uspešna atletinja. Za drugo spremembo pa je poskrbela stranka DeSUS, ki je, potem ko mu ni uspelo ovreči sumov o ponarejenem srednješolskem spričevalu in ni sam odstopil kot poslanec, iz stranke odslovila Ivana Simčiča. Slednji se poslanski funkciji ni odpovedal, tako kot pred njim Virantov Ivan Vogrin je tudi on postal nevezani poslanec. Predsednik stranke Karl Erjavec, ki je poslanca dolgo zagovarjal, je razočaran, ker Simčič trdi, da so bili v stranki do njega nekorektni. Razočaran pa je najbrž tudi, ker mu ostane le še pet poslancev. Simčič pa še naprej trdi, da spričevala ni ponaredil.