Gorenjka z Musterjevo deklico praznuje devetdeset let

"Tržni delež čokolad Gorenjka v Sloveniji znaša skoraj dvajset odstotkov, v zadnjih dveh letih pridobivamo po odstotek letno," pravi Toni Balažič, predsednik uprave Žita, kamor spada tudi leška Gorenjka. Lanskega rezultata Gorenjke noče izdati, zato pa razkriva lanski rezultat skupine Žito: dober milijon in pol evrov dobička.

Ljubljana, Lesce - Gorenjka, ena slovenskih blagovnih znamk Skupine Žito, letos praznuje 90. obletnico. Edina slovenska čokolada v zadnjih letih beleži vse boljšo prodajo, samo v zadnjih mesecih prejšnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem leta 2010 pa kar za desetino boljšo prodajo. Vse čokolade Gorenjka so narejene po izvirnih recepturah, ki so se skozi obdobja prilagajale različnim okusom potrošnika.

»Čeprav smo se dobili na petek, 13., pa ta ni slab, ampak sladek, tako kot bo Gorenjkino jubilejno leto, polno vsega dobrega. Praznujemo 90 let proizvodnje čokolad v Lescah, najpomembnejše proizvodnje čokolade v Sloveniji,« ob jubileju pravi Toni Balažič, predsednik uprave Skupine Žito. Od leta 1922 do danes je za Gorenjko mnogo mejnikov, že od ustanovitve pa jo spremlja visoka kakovost. Že prvo leto so proizvedli 52 ton čokoladnih izdelkov, kar je bilo za tiste čase izjemno veliko.

Po drugi svetovni vojni je bilo podjetje nacionalizirano, leta 1948 so ustanovili Gorenjsko tovarno čokolade. Desetletje zatem so jo preimenovali v podjetje Gorenjka, tovarna čokolade Lesce, takrat je začela nastajati tudi velika blagovna znamka. Leta 1964 se priključi tovarni Šumi v Ljubljani, pet let kasneje se združi z Žitom in preimenuje v Triglav - Gorenjka, leta 1990 v Žito Gorenjka. Od leta 2008 deluje kot profitni center Žita.

»Gorenjka danes ni zgolj proizvodnja čokolad, ampak tudi največji proizvajalec peciva,« še pravi Balažič in nadaljuje, da si v Žitu želijo, da bi Gorenjka ostala slovenska, lastniško in proizvodno. Blagovno znamko čokolad iz Gorenjske poznajo tudi zunaj Slovenije, še posebej dobro v Makedoniji pa tudi na madžarskem in češkem trgu in drugod.

O poslovnih rezultatih Gorenjke predsednik uprave ni želel veliko govoriti, pojasnil je le, da je proizvodnja čokolade v zadnjem letu pod velikimi pritiski cen surovin: »Cene kakava in sladkorja so izredno zaznamovale naše poslovanje, kar pomembno vpliva na poslovno uspešnost Gorenjke. Čeprav smo v drugi polovici leta 2011 močno okrepili prodajo, se to ni odrazilo pri rezultatu. Upam, da bo šlo letos bolje.«

V proizvodni v Lescah je danes zaposlenih 133 sodelavcev, kar osemdeset odstotkov proizvodnje pa sestavlja proizvodnja čokolade z lešniki. »Okus Gorenjke je edinstven, pripravljen za Slovence, ki imajo rajši manj sladke čokolade,« pojasni Alenka Košir, vodja proizvodnje v Gorenjki v Lescah, kjer letno iz najboljših surovin (s Slonokoščene obale in iz Turčije) proizvedejo 1600 ton čokolad.

Produktni vodja Nina Kofler pravi, da so danes mladi potrošniki bolj zahtevni, zato jih je težje očarati in obdržati: »A nam to, predvsem z novostmi in kljub konkurenci svetovnih gigantov, uspeva. Mlade prek socialnih omrežij vključujemo tudi v razvoj novih izdelkov.« Ob jubileju so predstavili še vrsto drugih novosti od tovarne sladkih sporočil (graviranja v čokolado), čokolad v retro ovitkih, do razstave o razvoju čokolade na Gorenjskem in ogleda proizvodnje.