Kranjska mika tudi Avstrijo

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / / 06:00

Avstrija bo ugovarjala slovenski vlogi za zaščito Kranjske klobase v Evropski uniji. Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje se sklicujejo na zgodovinske vire, ki dokazujejo, da se je proizvodnja Kranjske klobase začela v Sloveniji.

Kranj - Gospodarsko interesno združenje (GIZ) Kranjska klobasa je pred sedmimi leti na kmetijsko ministrstvo naslovilo vlogo za zaščito Kranjske klobase z geografsko označbo. Ministrstvo jo je po tem, ko je od različnih ustanov ter od strokovne komisije za meso in mesne izdelke pridobilo pozitivno mnenje, januarja 2008 tudi zaščitilo. Zaščita, ki velja za območje Slovenije, v praksi pomeni, da jo lahko izdelujejo le tisti mesno predelovalni obrati, ki so od certifikacijskega organa pridobili certifikat o skladnosti izdelave s potrjeno specifikacijo. V okviru skupine proizvajalcev Gospodarskega interesnega združenja Kranjska klobasa izpolnjuje pogoje iz specifikacije enajst mesarij, med njimi tudi Mesarija Arvaj iz Britofa, Meso Kamnik, Mesarstvo Anton Čadež z Visokega in Mesarija Mlinarič iz Lesc.

Ministrstvo je potlej začelo še postopek za zaščito Kranjske klobase na ravni Evropski unije in vlogo v skladu z evropsko zakonodajo posredovalo Evropski komisiji, ki pa je ministrstvo pozvala k dopolnitvi vloge, češ da v njej ni ustrezno dokumentirana povezava med imenom izdelka in geografskim območjem izdelave. Ministrstvo je s pomočjo GIZ Kranjska klobasa in strokovnjakov s področja mesa in mesnih izdelkov utemeljilo povezavo. Z utemeljitvijo se je strinjala tudi Evropska komisija in 18. februarja letos v Uradnem listu Evropske unije objavila povzetek vloge, ki ji države članice EU in tretje države lahko ugovarjajo v roku šestih mesecev. Avstrija je ugovor že napovedala. Po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA bo Dunaj nasprotoval temu, da bi bila oznaka Kranjska klobasa dovoljena le v Sloveniji, saj se uporablja tudi v Avstriji.

»Da bo Avstrija ugovarjala slovenski vlogi za zaščito Kranjske klobase, je bilo zaradi skupne zgodovine in tradicije proizvodnje pričakovati, vendar pa zgodovinski viri dokazujejo, da se je proizvodnja Kranjske klobase začela prav v Sloveniji,« poudarjajo na ministrstvu za kmetijstvo in okolje in dodajajo, da je razplet težko napovedati. »Predvidoma bodo sledila šestmesečna pogajanja z Avstrijo, v katerih je možen tudi kakšen kompromis. V primeru, da do dogovora ne bi prišlo in bi o vlogi ponovno odločala Komisija, je prav tako težko predvideti izid. Če bi Komisija presodila, da je vloga za registracijo utemeljena, bi na Stalnem odboru za geografske označbe in označbe izvora pri Komisiji o njej glasovali. Glede na število glasov, ki jih ima posamezna država pri glasovanju, bi bila Kranjska klobasa kljub ugovoru Avstrije lahko registrirana.«

Slovenija je doslej na ravni Evropske unije registrirala enajst zaščitenih kmetijskih pridelkov oz. izdelkov. Z označbo izvora je zaščitila Nanoški sir, sir Tolminc, Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre in Kočevski gozdni med, z geografsko označbo Šebreljski želodec, Zgornjesavinjski želodec, Prleško tünko in Ptujski lük, z zajamčeno tradicionalno posebnostjo pa Prekmursko gibanico, Idrijske žlikrofe in Belokranjsko pogačo.