O (finski) pomladi (9)

Končno smo tudi na severu, medtem ko smo brali o visokih temperaturah v ´Matkurji`, dobili toplejše temperature, take s pozitivnim predznakom. Tudi dnevna doza sonca zadošča, da smo vitaminčke pospravili v omaro. Z velikim užitkom spustim noge iz škornjev in si nadenem sončna očala. Spominjam se, kako so se mi prijatelji posmehovali, češ kaj ti bodo sončna očala na Finskem. In kaj natikači, iz stanovanja do savne morda? Zdaj jim z užitkom pošljem sončno fotko iz mesta. Priznam, da je brez snega videti drugače. Končno vidim tla, po katerih hodim.

V središču mesta so sneg večinoma odvozili in nam tako dobesedno pripeljali pomlad oziroma odpeljali zimo. No, petim stopinjam nad lediščem Finci že pravijo pomlad. In to se čuti tudi v zraku. Mesto je bolj zaživelo, atmosfera je prijetnejša in toplejša. Finci so že postavili spomladansko kolekcijo na sprednje police v omarah. Težke plašče in napihnjene bunde so zamenjali plaščki in jakne, noge so iz »dolgomesečnih« škornjev končno zadihale v supergah. Kavarne so mize postavile na teraso. Kavice in kosilca že potekajo na prostem, rožice poganjajo. Finci, ki imajo balkone na sončni strani, na njih že postavljajo ležalke in senčnike, medtem ko nekateri še vedno ustvarjajo snežno-božično vzdušje, kar je snega ostalo, in še niso pospravili božičnih luči. Na splošno je čas taljenja snega med manj priljubljenimi. »Pravi Finci,« tako mi je rekel kolega Juha, »uživajo na dvajsetih stopinjah. Pod ali nad ničlo.« No, do tega, nad ničlo, bo treba počakati še nekaj časa, čeprav finska prestolnica letos tudi tiste prave zime ni bila deležna. Prave zime v smislu vsaj enomesečnih konstantnih 20 pod. Kljub temu pa se ogromni količini snega nismo izognili, menda je bila letošnja zima ena izmed rekordnih. In se menda zna tudi vrniti, v Helsinkih je snežilo tudi maja. Takemu pojavu Finci pravijo »takatalvi«. Dobesednega prevoda v slovenščini nimamo, gre pa za to, da spomladansko vreme preseneti sneg. Lahko bi rekli, da gre za nasprotni izraz od »indijanskega poletja«, ki pomeni toplo in lepo vreme še konec oktobra oziroma v začetku novembra.

Pa ostanimo na toplem. Finci noč pred prvim majem preživijo ob ognju. Gre za staro tradicijo in enega izmed največjih finskih (in skandinavskih) festivalov, ki se dogaja točno pol leta po prvem novembru. Praznik je poimenovan po angleškem misijonarju, svetem Walburgi, ki je v finskem prevodu dobil ime »Vappu«, ki pa je sicer tudi tipično finsko žensko ime. Na ta dan finska mesta preplavijo kresovi, pije se sima (napitek iz limone, sladkorja, kvasa in rozin; obstaja pa tudi alkoholna verzija, medica) in jedo se flancati (pravzaprav gre za nekakšen flancatov kolač). Prvi maj se preživlja v parku, na »dekici«, na pikniku in v dobri družbi. Sogovornik je še dejal, da se prvi maj praznuje brez izjeme, tudi ob slabem vremenu in snegu. In tudi »a lot of snow« (veliko snega, op. a.) nas ne zmoti, je povedal Juha. »Prvi maj je Vappu dan in pika. Zamerim, če ne prideš,« je zaključil.