Najem kredita mora biti premišljena odločitev

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: GG Plus / sreda, 11. april 2012 / 06:00

"Kolikor se nekdo zadolži, mora z obrestmi tudi vrniti. Pred leti je del kredita vzela inflacija, a takšnih časov ne bo nikoli več," pravi Igor Poljšak iz Gorenjske banke. V njej opažajo, da so po nastopu krize stranke bolj premišljene pri najemanju nepremičninskih kreditov.

Kranj - Z Igorjem Poljšakom, vodjem Sektorja poslovanja z občani pri Gorenjski banki, smo se pogovarjali o priložnostih in pasteh najemanja nepremičninskih kreditov. Pri teh so zneski običajno višji, zahtevajo odrekanje skozi daljše časovno obdobje, zato sogovornik že na začetku opozarja, da mora biti odločitev o zadolžitvi dobro pretehtana.

Promet na nepremičninskem trgu je v zadnjem letu komaj opazno padel oziroma (na Gorenjskem) stagnira. Kako se to odraža pri kreditiranju nepremičnin v Gorenjski banki?

»Ugotavljamo, da bistvenega odstopanja od preteklih trendov pri nas ne zaznamo, prej kot padec kreditiranja prebivalstva za nakup nepremičnin v zadnjih dveh letih opažamo trend rasti kreditiranja. To priča, da se nam tržni delež na tem področju v slovenskem bančnem prostoru rahlo povečuje ...«

V javnosti velja prepričanje, da ste vse od začetka krize v bankah bolj strogi pri odobritvi kredita za nakup nepremičnin, posledično naj bi imeli zaradi tega tudi bolj globoko nepremičninsko krizo. Je tako tudi pri vas?

»Ne, za Gorenjsko banko ne more nihče trditi, da smo danes bolj strogi pri odobritvi kreditov kot pred leti. Mi smo vseskozi strogi in temeljito pregledamo vse naše zahteve za odobritev kredita.«

Pa ste morda bolj previdni komu odobrite kredit?

»Tudi to vprašanje zahteva nikalen odgovor. Povsem enako smo previdni kot pred leti, kar kaže podatek, da vsaj zaenkrat nimamo težav pri odplačevanju stanovanjskih kreditov.«

Ne poznate izvršb, unovčevanja hipotek, deložacij in podobnega?

»Takšnega primera do sedaj v Gorenjski banki še nismo imeli. Nikogar še nismo vrgli iz stanovanja.«

Pa vendar so se razmere na trgu spremenile. Ste bolj fleksibilni, v zavarovanje vzamete več hipotek, ponujate daljšo dobo odplačevanja, kredit lahko najame več oseb …?

»Vse banke upoštevamo vse našteto. Bistvena je odplačilna sposobnost, zavarovanje in zaposlitev kreditojemalca in s tem ocena, če je to danes še mogoče oceniti, varnost zaposlitve.«

Ali opažate podaljšanje dobe odplačevanja nepremičninskih kreditov v zadnjih letih?

»Najdaljša doba odplačevanja stanovanjskega kredita v Gorenjski banki je trideset let s pogojem, da najemnik ob poplačilu kredita ni starejši od 70 let.«

Pa se kreditojemalcu plačevanje na tako dolgo dobo izplača? Je bolje plačevati višji obrok ob krajši dobi odplačevanja ali sprejeti daljše obdobje plačevanja, s tem pa višje obresti in manjši obrok?

»Logično je, da bo kreditojemalec ob daljši dobi odplačevanja plačal več obresti. Vsakokratno stanje glavnice kredita ima svojo pogodbeno ceno skozi vso dobo. Stranke morajo obrok prilagoditi svojim zmožnostim. Večini strank je bistveno, da v danem trenutku dobi čim večji znesek. Zato se tudi odločajo za daljšo odplačilno dobo. Naj ob tem poudarim, da težav s predčasnim odplačilom ni. Zakon o potrošniških kreditih je poskrbel, da banke ne zaračunavamo kakršnihkoli stroškov za hitrejše poplačilo kredita.«

Ali kreditojemalcem ob presežkih denarja priporočate hitrejše poplačilo kredita?

»Naj k prejšnjemu odgovoru dodam, da so ob poplačilu kredita manjše obresti, ki bi nastale ob prvotno dogovorjenem roku odplačila. Vsekakor se poplačilo kredita izplača, če stranka v danem trenutku razpolaga s »presežkom« sredstev in nima boljše naložbene možnosti. Odgovor je na strani kreditojemalca.«

Kakšni so danes pribitki na obrestno mero pri nepremičninskih kreditih?

»V Gorenjski banki najnižji pribitek znaša 2,1 odstotne točke. Bistvena razlika pri pribitkih znaša pri odgovorih na vprašanje, ali je kreditojemalec naš komitent in koliko naših produktov uporablja. Pribitek 2,1 odstotne točke lahko pridobi naš komitent, ki uporablja plačilno kartico, elektronsko banko LINK, sklene življenjsko zavarovanje ter seveda plačo dobiva na račun, odprt pri nas.«

Višina obresti je močno odvisna tudi od medbančne obrestne mere euribor. Kako se bo gibal v prihodnosti?

»To je vprašanje za vedeževalko (smeh). Malo je ljudi, ki bi znali pravilno napovedati gibanje euribora. Teorija pravi: če bo gospodarstvo zaživelo, bo euribor začel počasi rasti. Edino, kar lahko danes z relativno gotovostjo napovem, je, da letos rast ne bo visoka, če sploh bo. Enako tudi prihodnje leto. Vse druge napovedi bi bile špekulativne.«

Euribor je pred leti zrasel že na pet odstotnih točk. Ga lahko še kdaj pričakujemo?

»Tudi v tem primeru bi lahko zgolj špekulativno ugibal. Pred nastopom gospodarsko finančne krize ni bilo nikogar, ki bi trdil, da bo le nekaj let kasneje euribor padel na dobro odstotno točko.«

Pa se euribor in pribitek na obrestno mero gibljeta obratno sorazmerno?

»Malenkostno sta povezana, vendar se to pri poslovanju s prebivalstvom ne odraža v večjem obsegu. Pri stanovanjskih kreditih je danes pribitek na obrestno mero, v primerjavi z letom 2008, ko je euribor dosegel rekordne vrednosti, višji zgolj za 0,5 odstotne točke.«

Ali bi v Gorenjski banki, ob predpostavki, da se euribor v prihodnosti močno poviša, obstoječim kreditojemalcem zmanjšali pribitek?

»Cilj banke je, da dobi kredit plačan v dogovoru in zadovoljstvu stranke.«

So danes krediti s fiksno obrestno mero bolj popularni?

»Fiksne obrestne mere so med bankami lahko različne, znašajo od dobrih šest odstotkov naprej. Pri spremenljivi obrestni meri se skupna obrestna mera danes giblje med tremi in štirimi odstotki. V ponudbi imamo fiksno obrestno mero, vendar odločitev zanjo ni veliko. Vsak kreditojemalec gleda, koliko kredita lahko dobi danes, zato se odloči za trenutno nižjo obrestno mero, torej fleksibilno obrestno mero.«

Na kaj mora biti kreditojemalec pozoren, ko primerja različne kreditne ponudbe?

»To osnovno dilemo je razrešil zakon o potrošniških kreditih, ki je uvedel pojem EOM - efektivno obrestno mero. Ta izraža v skupnem odstotku vse stroške, ki jih banke pri kreditiranju zaračunavamo. Pri stanovanjskih kreditih sicer ni vključen strošek notarskih storitev in hipoteke. Z EOM lahko primerjamo celotne stroške kredita naenkrat. Vse banke pa s kreditom po drugi strani zavezujemo komitenta, da koristi naše storitve. Več jih bo koristil, nižja bo obrestna mera. Kredit sicer odobrimo tudi nekomitentu. In tudi strošek storitev se razlikuje med bankami.«