Komentar: Nevarni tihi nevidni ubijalci

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 10. april 2012 / 06:00

Ko sem bil pred leti z večjo skupino na kosilu na turistični kmetiji na Primorskem, je bilo vse imenitno - miza je bila lepo pripravljena, pribor se je bleščal, tudi natakarica je bila »luštna«, le ena težava je bila: v juhi je med rezanci plavala velika »konjska« muha. Nisem hotel pokvariti razpoloženja pri omizju, z roko sem jo prijel in jo »rešil« potopa, juho malce težko, a vendarle posrebal in se pred morebitnimi želodčnimi težavami takoj izdatno »cepil« z vinom. Vse se je srečno končalo, naslednji dan me je malo bolela glava, a verjetno ne zaradi muhe …

Ja, bolj kot muhe so v hrani nevarne snovi, ki jih ne vidimo, lahko bi jim rekli - tihi nevidni ubijalci! Ni še dolgo tega, ko je Slovenijo pretresala prehranska afera z rakotvornim aflatoksinom, ki se je v prekomerni količini znašel v surovem kravjem mleku na blejski farmi in za kar naj bi bila kriva koruza slovenskega (primorskega) porekla. Veterinarska uprava je prejšnji teden na Gorenjskem odkrila »mesarje«, ki so v salame nelegalno predelovali meso uvoženih športnih konj, ki ga zaradi prejetih zdravil in substanc ni dovoljeno uporabljati za javno potrošnjo. V spominu mi je tudi zgodba, kako je kmet, ki je zaradi prevelikega števila mikroorganizmov in somatskih celic v mleku dobil prepoved oddaje v mlekarno, mleko začel doma predelovati v skuto, sir, maslo in izdelke pod oznako »domače« ponujati prijateljem, znancem … Veterinarska uprava je ob letošnjem svetovnem dnevu potrošnikov objavila podatek, da je na podlagi pregledov lani zasegla 150 ton živil živalskega izvora, ki niso ustrezala predpisom za prehrano ljudi. Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano redno obvešča potrošnike o umiku spornih živil s trgovskih polic, marca so bila tako umaknjena živila, ki so vsebovala preveč aflatoksina, preveč žveplovega dioksida, nedovoljene gensko spremenjene organizme, plesnobo …

Takšni in podobni primeri kažejo, da nadzor na področju prehranske varnosti deluje, a hkrati pri nas, potrošnikih, zbujajo tudi dvome. Inšpektorji vsega vendarle ne odkrijejo. Le kaj vse pojemo, pa za to niti ne vemo?! Tudi zadnjemu potrošniku postaja jasno, da kapitalizem ali bolje rečeno pohlep po zaslužku in dobičku tudi na področju kmetijske pridelave in živilske predelave ne pozna meja in ovir in brezčutno tepta prehranske standarde in zahteve - žal tudi za ceno zdravja potrošnikov.