Dr. Angela Piskernik vstaja iz pozabe

Konec zadnjega desetletja so po zaslugi nekaterih raziskovalcev slovenske zgodovine s Koroškega in Slovenije, predvsem dr. Janeza Stergarja, po dolgih letih molka znova dvignili iz nezaslužene pozabe koroško Slovenko in znanstvenico dr. Angelo Piskernik, ki se je rodila leta 1886 v Lobniku pri Železni Kapli. V kapelski farni dvorani so organizirali simpozij o življenju in delu ugledne koroške Slovenke. Ta mesec pa bodo prvič prikazali težko pričakovani dokumentarni film o svetovno priznani znanstvenici. Predpremiera bo v torek, 10. aprila, ob 18. uri v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani. Predvidoma 20. aprila zvečer pa naj bi film pokazali tudi v Železni Kapli.

Kdo je bila pravzaprav dr. Angela Piskernik? Najpogostejši odgovor je: bila je pomembna koroška Slovenka, prva slovenska doktorica naravoslovnih znanosti, dolgoletna direktorica Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani in evropsko priznana naravovarstvenica. Dejansko je bila še veliko več od tega. Kot zavedna Slovenka je javno prepričevala Korošce, naj na plebiscitu leta 1920 glasujejo za Jugoslavijo. Ker je bil izid plebiscita drugačen, so jo novi koroški oblastniki vrgli na seznam sovražnikov dežele, zato ni dobila službe in je morala s trebuhom za kruhom v Ljubljano. Kot ugledna intelektualka je prijateljevala z znanimi Slovenci, med drugim z generalom Rudolfom Maistrom, Izidorjem Cankarjem in Francetom Kidričem. Leta 1943 so jo Nemci zaprli in poslali v taborišče Ravensbrueck, kjer je preživela zaradi trdnega značaja in zaupanja vase. Iz taborišča je prinesla kuharske recepte, ki so jih ji povedale njene sojetnice … Nikdar se ni poročila, čeprav je bila zaročena z dr. Francetom Steletom. Ostala je samska in življenje posvetila znanosti, raziskovanju in skrbi za varovanje narave. Kot direktorica Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani je sodelovala s številnimi evropskimi avtoritetami na tem področju, pomembno pa je prispevala k ustanovitvi Triglavskega narodnega parka, k pravnemu zavarovanju naravnih območij v Sloveniji in k ohranitvi Alpskega parka Julijana v Trenti. Varovanje narave je bilo njeno življenje. Umrla je leta 1967. Spovedal in pokopal jo je njen prijatelj, takratni ljubljanski nadškof dr. Jožef Pogačnik.