Potrebuje svet več ali manj ljubezni?

Teologinja, 18 let duhovnica Cecilija Wikstrom, danes tudi političarka, švedska liberalka iz slovitega univerzitetnega mesta Uppsala, kjer je bila tudi stolna kanonica v katedrali, kolegica, evropska poslanka v moji politični skupini ALDE (zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo), mi je v pogovoru o dilemah slovenskega »Družinskega zakonika« pomagala rekoč: »Kadarkoli sem bila pri svojem duhovniškem ali političnem delu v dvomih, sem si zastavila vprašanje, na katerega je lahko odgovoriti: Ali potrebuje svet več ali manj ljubezni? Če je odgovor več ljubezni, potem boste omogočili, da zmaga razum in prinese več ljubezni.« Zdelo se je logično, pa smo izjavo objavili še na spletnih straneh (glej www.lds.si ali www.kacin.si).

Po referendumu pa se zdi, da smo še daleč ali celo vse bolj oddaljeni od Švedske. V četrtek sem ji poskusil pojasniti razmere ter okoliščine, pa mi je odgovorila zelo odločno: »Niso vas razumeli, vprašajte jih še enkrat. Videl boš, razumeli in spregledali bodo, da svet potrebuje več ljubezni. Družinski zakonik bodo sprejeli, ko ga bodo razumeli.« V tem je bistvo problema, saj ljudje zakonov ne prebirajo. Verjamejo tej ali oni strani. Gotovo pa je na slabo referendumsko udeležbo močno vplivala tudi vsesplošna apatija. Ljudi bolj zanimajo socialne skrbi kot referendum, ki ga ne bi smelo biti, kajti o človekovih pravicah se ne bi smelo trgovati na takšen način. Žal ga je ustavno sodišče s petimi glasovi za in štirimi proti dovolilo. Predlagatelj referenduma, ki je za veliko ljudi sinonim dvoličnosti, sprenevedanja in zavajanja, voditelju TVS ni znal, ne zmogel, niti želel odgovoriti na jasno vprašanje, čeprav ga je slišal trikrat. Dobro sliši, zato presliši, da se lahko naprej spreneveda. Ne želim videti razlike med ponarejanjem spričeval in sprenevedanjem tega človeka. Lagati je grdo, za slab zgled gre. Zavajati in zlorabljati je greh.

Vlada zahteva drastično znižanje plač javnih uslužbencev, za 15 odstotkov. Posledično bodo plače nižali tudi v velikem delu gospodarstva, po mojem mnenju vsaj za 10 odstotkov. Seveda bo vlada tako znižala proračunski primanjkljaj, bo pa močno znižala porabo na domačem trgu. Res so številna podjetja usmerjena v izvoz, izpad doma bi nadomestili z izvozom, a velik del gospodarstva, zlasti storitve, trgovina, gradbeništvo so v največji meri odvisni od kupne moči. Zategovanje pasu je stvar zunanje podobe Slovenije, tudi sposobnosti politike, gospodarstvu pa ne prinaša le olajšanja, prej izgubo potrošnikov in slab poslovni rezultat. Plačilna nedisciplina, kreditni krč, akutno pomanjkanje denarja in odsotnost naložb so dejstva. Gospodarsko rast sprožijo naložbe, poraba, zaposlovanja, zaupanje ljudi v boljšo prihodnost. Sporočila vlade so daleč od tega. Janša že grozi z odstopom vlade, če ga ljudstvo, delodajalci in delojemalci ne bodo razumeli in podprli. Niti prvih 100 dni Janševe vlade še ni minilo, pa nam že posreduje »otroška« sporočila, grožnje in izsiljevanja v slogu: »Če me ne boste marali, bom pa kar umrl!« Manjka le še dodatek oz. nadaljevanje: »Če pa ne boste pridni, bo prišla strašna starka EU in vas odnesla v najbolj črno noč!«

V Državnem zboru je kar nekaj poslancev s pomanjkljivo izobrazbo. Ta je morda posledica zamejenih sposobnosti posameznikov, ki jim je srednja izobrazba (pre)velik izziv. To govori o izvoljenih predstavnikih naroda, ne pa o ljudstvu. Vlada se do državljanov obnaša vzvišeno, podcenjuje razum, celo zastrašuje. To ni pot v boljšo prihodnost, prej v ogorčenje ljudi.