Kjer so prijatelji in jazz

Gasper´s Back in Town je tretja jazzovska plošča bobnarja Gašperja Bertonclja, tudi tokrat z mednarodno zasedbo glasbenikov.

V naslovu vaše nove plošče berem »Gašper je zopet v mestu«. Kateremu mestu gre pripisati vašo vrnitev, domačemu Kranju, Tel Avivu, kjer živite zadnja leta, ali New Yorku, kamor ste se pred devetimi leti podali na študij in se vedno znova vračate na tamkajšnjo jazzovsko sceno?

»V originalu mislim na New York, kjer sem ploščo posnel s tamkajšnjimi glasbeniki. New York predstavlja tudi silhueta na naslovnici, pravzaprav pa bi bilo to lahko katerokoli od treh naštetih mest. Živim v Izraelu, vsako leto se vračam v Kranj, z eno nogo pa sem še vedno v New Yorku, kjer sem doživel nekaj izjemnih jazzovskih let. V spremno besedilo na notranji ovitek cedeja sem napisal, da bo New York vedno moj drugi dom in tako dolgo, kot bom imel tam prijatelje in dokler se bo tam swingal jazz, se bom vanj tudi vračal.«

Vaš lanski obisk v za marsikoga najbolj jazzovskem mestu na svetu je bil povsem konkreten, posneli ste svojo tretjo ploščo (če seveda ne štejem številnih plošč, pri katerih ste sodelovali kot član zasedbe ali studijski glasbenik) …

»Album sem v New Yorku posnel lani aprila, v istem studiu in z istimi glasbeniki kot pred leti prvega The Swingers of Jazz. Gre za fante mojih let, s katerimi sem v času študija veliko skupaj vadil, igral in »hangal« naokrog po klubih. Vsi so podobno kot jaz v New York prišli za jazzom in tam za razliko od mene tudi ostali. Še vedno pa smo pravi prijatelji, kar se glasbe tiče, se odlično stilsko ujamemo, prav tako idejno in v zvoku. Z mano so igrali pianist Gabriel Jodorkovsky, ki je hkrati tudi aranžer večine skladb, trobentač Dan Blankinship in basist Reid Taylor. Tako kot prvič smo k sodelovanju povabili še gosta, tokrat odličnega saksofonista in flavtista, legendarnega Lewa Tabackina. Muziko smo delali skupaj, producent pa sem bil tokrat kar sam.«

Gasper po imenu?

»Ja, izgovarjajo pa me kot »Gespr«. Zadnjič sem bil na jazz festivalu v Tel Avivu spet Bertnočeli.«

Muziko ste delali skupaj, pa vendarle, ponavadi glasbenik, za katerega ploščo gre, v aranžmajih predvsem sam izstopa kot instrumentalist …

»Ta pristop mi nikoli ni bil všeč. Ko je album v procesu, se odločamo, kaj in kako bomo igrali in pri tem vedno dajem prednost glasbi in skladbam v celoti. Saj gre za glasbo, ne za nekakšno predstavljanje posameznikov. Zakaj bi imel v vsakem komadu jaz ne vem kakšen solo. Glede na to, da je moja plošča, sem si tako privoščil le to, da je prvi komad naslovno vezan name in imam v njem uvod z bobni.

Sicer pa sem tokrat hotel dobiti zvok starih jazzovskih plošč, kot so nekoč izhajale pri založbah Blue Note, Prestige Records … Našo glasbo bi recimo lahko imenoval tradicionalni jazz na sodoben način. Igramo na izkušnjah starih jazzovskih mojstrov. Pomembno se mi zdi, da take plošče še izhajajo, torej da jih še nekdo snema in da na drugi strani še najdejo pot do poslušalcev. Danes ljudje o glasbi preveč razmišljajo kot o športu, nekateri kar tekmujejo v odkrivanju novega. Nam je pomembno, da se dobimo, da igramo dobro glasbo, o kateri tako ali tako razmišljamo podobno. Zato smo tudi povabili dvainsedemdesetletnega Lewa Tabackina, ki je eden redkih še živečih saksofonistov, ki še igra na način kot Sonny Rollins in Coleman Hawkins. V glasbi moraš povedati zgodbo, sicer je dolgčas.«

Plošča ima sicer dve naslovnici in je menda le izjemoma izšla tudi kot zgoščenka?

»Glede na današnjo situacijo, ko so klasični nosilci zvoka v zatonu, založbe izdajajo albume zgolj v digitalni obliki, ker imajo s tem manj stroškov. No, pri založbi Arabesque so mi dovolili »naprintati« nekaj zgoščenk za prodajo na koncertih. Tako ima moj album drugačno naslovnico kot album, ki sodi zraven k digitalni izdaji. Moram pa dodati, da je k izidu plošče prispevalo tudi Ministrstvo za kulturo Slovenije, ki mi je lani podelilo delovno štipendijo za ta namen.«

Te dni ste se domov vrnili zato, ker vas čaka nekaj koncertov po Evropi …

»Drži. Te dni smo na krajši turneji po Sloveniji, kjer sem že imel dva koncerta v Domžalah in v Novem mestu, sledi še nekaj nastopov po Avstriji in Italiji, vsega skupaj okrog petnjast koncertov. Igral bom v triu z Lewom Tabackinom na saksofonu in kontrabasistom Guiseppejem Bassijem iz Italije. Ampak tokrat ne predstavljamo albuma. Mogoče mi bo to uspelo čez poletje, ne vem. Trenutno se intenzivno ukvarjam še z učbenikom za snare bobne in metlice …«

Samo za boben, ki ga ima bobnar ponavadi tik pred seboj med nogami?

»Ideja zanj je sicer padla že v času, ko sem se šolal v Linzu v Avstriji, pa nikoli nisem imel pravega časa, da jo realiziram. Specializiranih učbenikov skorajda ni in sam sem igranje na snare boben z metlicami najbolj izpopolnil v praksi, ko sem igral v Mar Django Quartetu, v New Yorku sem veliko igral z našim pianistom Petrom Miheličem … Ne bo pa to učbenik sam za jazz bobnarje, gre za širšo predstavitev, od osnov igranja do zahtevnih znanj. Učbenik je tako rekoč že pripravljen. Najprej bo izšel v angleščini, kasneje pa tudi v slovenščini. Knjiga bo dostopna na spletu in bo podprta s posnetki na you tubeu.«

Se po koncertni turneji vračate v Tel Aviv?

»Tako je. Odprtih imam kar nekaj glasbenih in koncertnih projektov. Letos sem že igral na jazz festivalu v Izraelu, pa v Rusiji. In potem se vedno vračam nazaj v mesto »back in town«. Vedno je treba gledat naprej, da lahko prideš nazaj.«