Suša že grozi kmetijstvu

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / sobota, 31. marec 2012 / 06:00

Marija Kalan: "V kmetijstvu zaradi suše za zdaj še ni velikih problemov, škoda pa bo nastala, če tudi v prihodnjih tednih ne bo padavin."

Kranj - Po podatkih agencije za okolje je v obdobju od lanskega oktobra do letošnjega 20. marca v večjem delu Slovenije padlo le petdeset do šestdeset odstotkov običajne količine padavin. Tudi zadnje padavine, v katerih je padlo le nekaj milimetrov dežja, niso izboljšale padavinskega primanjkljaja, ki traja že skoraj pet mesecev. Po rekah se pretaka le 35 odstotkov količine vode, običajne za to obdobje, stanje podzemnih voda je predvsem na ravninskih prodnato peščenih vodonosnikih zelo nizko. Kmetijska tla so še vedno suha. Ob toplih dneh se razmere poslabšujejo, saj dnevno izhlapi iz tal več kot tri litre vode na kvadratni meter. Tudi vremenska napoved za naprej ne nakazuje bistvenega izboljšanja. Včeraj je bi bilo še suho vreme, danes popoldne ali v noči na nedeljo naj bi Slovenijo hitro prešla vremenska fronta, ob fronti naj bi prehodno deževalo, a že do nedelje zjutraj naj bi dež povsod ponehal. Verjetnost, da bi padlo več kot deset milimetrov dežja, je majhna. Naslednje padavine naj bi bile sredi prihodnjega tedna (3. ali 4. aprila), z majhno verjetnostjo, da bi padlo več kot dvajset milimetrov dežja. Od nedelje naprej bodo temperature nižje.

»V gorenjskem kmetijstvu trenutno zaradi suše še ni velikih problemov,« ugotavlja Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, in dodaja, da se posledice pomanjkanja padavin za zdaj kažejo predvsem v tem, da se travna ruša in ozimna žita počasneje razraščajo, da so jara žita sicer vzniknila, vendar so zastala v rasti, da krmni grah, ki ga je na Gorenjskem bolj malo, počasneje kali, da so kmetje zaradi suše čakali z dognojevanjem žit in z gnojenjem travinja … Na jožefovo je sicer na Gorenjskem padlo od šest do devet milimetrov padavin, vendar so razmočile tla le do globine približno šest centimetrov in bile dobrodošle predvsem za ozimna žita in travinje. »Če se bo suša nadaljevala tudi aprila in maja, bo škoda v kmetijstvu velika, zlasti pri pridelku krme,« napoveduje Marija Kalan in dodaja, da škode ne bo, če bo v času intenzivne rasti deževalo vsak teden. Dež je potreben zato, ker je »podtalje« suho oz. v tleh ni običajne zaloge vode (vlage), ki sicer nastane ob zadostnih jesenskih in zimskih padavinah.