Oskarji za Umetnika

Francoski film Umetnik je sicer nem in črno-bel, toda bolj zgovoren in barvit kot večina sodobnih hollywoodskih filmov, s katerimi je upravičeno gladko opravil tudi na podelitvi oskarjev.

Gledanost TV-prenosa podelitve oskarjev v zadnjih letih upada in prireditelji se vsako leto znova trudijo odkriti pravo formulo za poživitev prireditve, ki bi pred ekrane privabila večje število gledalcev. Tako ni manjkalo glamurja na rdeči preprogi, dragih oblek in nakita, prestižnega šova (Cirque du soleil), za humorne vložke in sarkastične opazke pa je skrbel voditelj Billy Crystal (že devetič voditelj oskarjev), ki je že tradicionalno odpel kabarejski song, s katerim je povezal glavne filmske nominirance. Prav nad njihovim izborom smo lahko še najbolj razočarani, saj je Akademija navkljub podvojeni ponudbi – s petih na deset filmov – pozabila na številne kakovostne neodvisne filme (Zaklonišče, Začetniki, Drive, Misli name, 50/50 …), preveč pa so stavili na varne, konformistične filme (Potomci, Služkinje, Ekstremno glasno in neverjetno blizu, Zmagovalec itd.).

Tudi zaradi tega je na podelitvi še bolj izstopal francoski film Umetnik, ki je, čeprav nem in črno-bel, pometel s h'woodsko monotono visokoproračunsko ezoteriko, podprto s strani velikih studijev. Film je že prej prejel nagrado cezar za najboljši francoski film, nato pa slavil še pri nagradah spirit, ki jih podeljujejo najboljšim neodvisnim filmom, ter se ovenčal z zlatim globusom, tako da niti ni bilo presenetljivo, ko je v 'najdaljši noči' pobral oskarje za najboljši film, najboljšo režijo (Michel Hazanavicius), glavnega igralca (Jean Dujardin), glasbo (Ludovic Bource) in kostume (Mark Bridges). Povsem upravičeno bi ga lahko prejela tudi igralka Berenice Bejo – njena eterična lahkotnost je prava osvežitev v primerjavi s pretiranim vživljanjem Meryl Streep v osebnost Margaret Thatcher.

Umetnik je nostalgično komična drama o zvezdniku (Dujardin) nemih filmov iz konca dvajsetih let prejšnjega stoletja, ko so neme filme začeli izpodrivati zvočni. Tu lahko potegnemo paralelo: kot je izum zvočnega filma revolucionarno prelomil z nemimi filmi, tako je zdaj Umetnik med h'woodskimi dvestomilijonskimi računalniško spoliranimi spektakli film, ki je s svojim iskrenim, nevsiljivim retro videzom še edini, ki ima v današnjem svetu bežnih digitalnih podob še kaj povedati in pokazati. In glede na monotonost prireditev podelitve oskarjev, katerih gledanost vztrajno pada, je formula za organizatorje na dlani: prenos naslednje podelitve naj bo nem in črno-bel.

Ocena: 5 / 5