Ne postarajmo se prehitro

"Gibanje daje življenju pospešek, utrujeni glavi vzbuja prenovljene misli in v srcih razjasnjuje sanje ...," so uvodne misli Ludvika Sokliča, avtorja knjižice Z zdravim načinom življenja do zmanjšanja poškodb pri delu.

Ludvik Soklič iz Tržiča je knjižico Z zdravim načinom življenja do zmanjšanja poškodb pri delu napisal iz bogatih izkušenj, saj je v svojih delovnih letih delal kot varnostni inženir, pa tudi sicer je aktiven športnik, ukvarja se z atletiko, smučanjem, planinarjenjem, šahom. »Spominjam se, ko sem bil še aktiven v delovnem razmerju. Opravljal sem poklicno delo, ki je bilo odgovorno in zato tudi dovolj stresno. Tudi okolica je dala svoj pečat. Po delu je bila velika psihična utrujenost, glavobol in nerazpoloženost, tudi vsakodnevna vožnja v službo in nazaj je dala svoj pečat. Treba je bilo ukrepati od ideje do dejanja. Na poti iz službe sem se skoraj vsakodnevno ustavil ob cesti na Kokrico, da se malo razgibam v borovem gozdu, okolica je prijetno in pomirjevalno delovala na moje počutje … Delo in skrbi za tisti dan so ostali v gozdu na tekaških poteh, izpuhteli so v zrak, ni jih bilo več …,« piše v knjižici.

Že leta 1995 je članom Društva varnostnih inženirjev Gorenjske razlagal o tem, kako šport pozitivno deluje na lažje opravljanje dela v podjetju in posledično tudi na zmanjšanje poškodb pri delu. »Ta način, da spodbujamo ljudi, da začnejo razmišljati malo o svojem zdravju, je bila kar inovacija na področju varnosti in zdravja pri delu. V devetih letih smo uspeli v enem podjetju s sedemdesetimi zaposlenimi, od tega jih je dobri dve tretjini delalo v proizvodnji, število poškodb zmanjšati iz enajst na leto na eno na leto,« je povedal Ludvik Soklič, ki je stres pri delavcih »meril« z dvema anketama (na delovnem mestu in izven njega). Ugotovil je, da so delavci premalo aktivni, da zaradi občutka staranja menijo, da ne zmorejo več, da so preveč v avtomobilu, da so slabo zbrani pri delu, imajo slabe prehranske navade, da je delo monotono, da se pojavlja utrujenost ali pa občutek sokrivde pri neuspehu … Na podlagi tega je Soklič razvil ukrepe, rešitve, denimo to, da delavci potrebujejo več razvedrila, gibanja, več pogovora s skupinami v podjetju, hojo za zdravje, …

Naslednji korak, ko je bil že v pokoju, pa je bila knjižica, za katero je naletel na posluh pri Janezu Fabijanu, ki je knjižico uredil, izdalo pa jo je Društvo varnostnih inženirjev Gorenjske. »Pomembno je, da popoldne, po službi, nekaj naredite zase. Da greste v naravo, da za nekaj časa pozabite na težave, da se rekreirate in zaradi vsega tega lažje delate,« je poudaril avtor. V knjižici je program najosnovnejše in tudi zdrave aktivnosti, hoje, ki vas bo sproščala in razvedrila. Izvedeli boste, kolikokrat na teden hodimo, koliko časa, kako pravilno in kako hitro hodimo, kje vadimo … Piše tudi o tem, kako si merimo srčni utrip, kako pravilno dihamo. »Organizem, ki več let ni bil aktiven, potrebuje prav tako več let postopnega prilagajanja na obremenitve,« je poudaril Soklič in dodal, da je potreben tudi obisk pri zdravniku, preden začnemo z vadbo hoje za zdravje. V zadnjem delu knjižice je nekaj strani namenjenih kazalnikom telesnega zdravja, ki jih lahko vsak sam vpisuje in kontrolira (telesna teža, indeks telesne mase, krvni sladkor, holesterol …), pa tudi dnevnik vadbe (hoja, tek, plavanje, kolesarjenje, fitnes, aerobika).