Utež za statve iz gomile na Vrtičniku pri Tupaličah (Foto: Tomaž Lauko)

Zgodbe muzejskih predmetov: Zgodba o materi izpod Vrtičnika

Poleti 1994 je arheolog Andrej Valič s sodelavci iz Gorenjskega muzeja izkopal železnodobno gomilo na Vrtičniku pri Tupaličah. Zemljena gomila je pokrivala 17 grobov. V sredini se je skrivala kamnita grobna kamra, kamor so pred domala 2800 leti shranili k počitku pepel moškega in ženske. Okrog zidane kamre je ležalo še 15 posod s pepelom umrlih. Po skromnih predmetih in keramičnem posodju, ki so pokojnike spremljali v onstranstvo, je bilo mogoče sklepati, da je osrednji pokop nastal prvi, tisti okrog njega pa so bili vkopani kasneje.

V osrednjem grobu sta očitno pokopana najstarejša člana družine, okoli njiju pa njuni potomci in člani novih družin. Mati in oče sta umrla hkrati. Je morda žena prostovoljno spremljala umrlega moža v smrt, kot je to npr. še danes navada ponekod v Indiji? Tega ne bomo izvedeli nikoli. Vemo pa, da je imela pokopana v družini posebno vlogo. V njenem grobu so ležala številna vretenca za prejo in priročna keramična utež za statve s človeku podobno vrezano podobo.

Utež kaže na simbolno vlogo, ki jo je imela pokojnica v družini, in osvetljuje njeno posmrtno, duhovno vez z živimi. Motiv tkanja srečamo tudi v grškem mitu o treh sestrah sojenicah, boginjah človeške usode. Najmlajša Klota, po grško predica, nam snuje nit življenja, Laheza odmeri njeno dolžino, Atropa pa jo v usodnem trenutku preseka. Prepoznavni znak vseh treh je preslica. K preslici pa sodi vretence za prejo. Na Vrtičniku pa je bila v grobu utež za statve. Statve srečamo tudi v mitu o božanskem Erosu in zemeljski kraljični Psihe. V neizmernem hrepenenju, da bi si Psiha pridobila nazaj izgubljenega Erosa, se mora spustiti v podzemlje in od tam prinesti dar njegovi ljubosumni materi Afroditi. Nebeščani Psiho posvarijo pred prošnjami tkalk, ki jo na poti skozi podzemlje moledujejo za nasvet pri snovanju vzorcev. Tkalke so namreč duše umrlih mater, ki še po smrti tkejo usode še živečih svojcev. Psiha bi se s svetovanjem lahko usodno zapletla v življenja drugih in bi za vekomaj ostala v kraljestvu mrtvih.

Kako sodobno zveni nauk zgodbe, ki je simbolno povedana tudi na uteži z Vrtičnika! Če živimo življenje drugih, smo podobni mrtvecu.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / ponedeljek, 6. september 2010 / 07:00

Šepetalnica za veter (11)

Ko se je Vasilij mesece kasneje sredi zime plazil iz barake, si je pred oči znova priklical premočeni Fritzov obraz. Ali pa se je prikradel sam od sebe, saj je prizor postal stalna spremljevalka...

Objavljeno na isti dan


Preddvor / ponedeljek, 13. februar 2017 / 21:14

Na obisku pri Josipini

Ob kulturnem prazniku so pripravili obisk v spominski sobi prve slovenske pisateljice, pesnice in skladateljice Josipine Urbančič Turnograjske, ki je urejena v Domu starejših občanov Preddvor

Kronika / ponedeljek, 13. februar 2017 / 21:13

Tovornjakarji prehitevali, čeprav ne bi smeli

Jesenice – Gorenjski prometni policisti so ta teden na avtocesti med Lescami in Karavankami v precep vzeli voznike tovornih vozil. Za poostren nadzor so se odločili zaradi informacij o njihovih pog...

Kronika / ponedeljek, 13. februar 2017 / 21:13

Les ukradel in prodal

Kranj – Gorenjski kriminalisti so kazensko ovadili Gorenjca, ki naj bi lani večkrat organiziral krajo in prevoz lesa ter njegovo nadaljnjo prodajo, trem lastnikom pa ni plačal odkupljenega lesa. S...

Gospodarstvo / ponedeljek, 13. februar 2017 / 20:49

Letos na Brniku več potnikov

Lani je prek brniškega letališča potovalo manj potnikov kot leta 2015. Optimističen pa je prvi mesec letošnjega leta, v katerem so zabeležili precejšnjo rast.

Gospodarstvo / ponedeljek, 13. februar 2017 / 20:49

Posojila ribniškega sklada

Kranj – Slovenski regionalno razvojni sklad, ki je v javnosti bolj znan kot ribniški sklad, je na začetku februarja objavil javni razpis za kreditiranje podjetniških projektov in projektov na podro...