Utež za statve iz gomile na Vrtičniku pri Tupaličah (Foto: Tomaž Lauko)

Zgodbe muzejskih predmetov: Zgodba o materi izpod Vrtičnika

Poleti 1994 je arheolog Andrej Valič s sodelavci iz Gorenjskega muzeja izkopal železnodobno gomilo na Vrtičniku pri Tupaličah. Zemljena gomila je pokrivala 17 grobov. V sredini se je skrivala kamnita grobna kamra, kamor so pred domala 2800 leti shranili k počitku pepel moškega in ženske. Okrog zidane kamre je ležalo še 15 posod s pepelom umrlih. Po skromnih predmetih in keramičnem posodju, ki so pokojnike spremljali v onstranstvo, je bilo mogoče sklepati, da je osrednji pokop nastal prvi, tisti okrog njega pa so bili vkopani kasneje.

V osrednjem grobu sta očitno pokopana najstarejša člana družine, okoli njiju pa njuni potomci in člani novih družin. Mati in oče sta umrla hkrati. Je morda žena prostovoljno spremljala umrlega moža v smrt, kot je to npr. še danes navada ponekod v Indiji? Tega ne bomo izvedeli nikoli. Vemo pa, da je imela pokopana v družini posebno vlogo. V njenem grobu so ležala številna vretenca za prejo in priročna keramična utež za statve s človeku podobno vrezano podobo.

Utež kaže na simbolno vlogo, ki jo je imela pokojnica v družini, in osvetljuje njeno posmrtno, duhovno vez z živimi. Motiv tkanja srečamo tudi v grškem mitu o treh sestrah sojenicah, boginjah človeške usode. Najmlajša Klota, po grško predica, nam snuje nit življenja, Laheza odmeri njeno dolžino, Atropa pa jo v usodnem trenutku preseka. Prepoznavni znak vseh treh je preslica. K preslici pa sodi vretence za prejo. Na Vrtičniku pa je bila v grobu utež za statve. Statve srečamo tudi v mitu o božanskem Erosu in zemeljski kraljični Psihe. V neizmernem hrepenenju, da bi si Psiha pridobila nazaj izgubljenega Erosa, se mora spustiti v podzemlje in od tam prinesti dar njegovi ljubosumni materi Afroditi. Nebeščani Psiho posvarijo pred prošnjami tkalk, ki jo na poti skozi podzemlje moledujejo za nasvet pri snovanju vzorcev. Tkalke so namreč duše umrlih mater, ki še po smrti tkejo usode še živečih svojcev. Psiha bi se s svetovanjem lahko usodno zapletla v življenja drugih in bi za vekomaj ostala v kraljestvu mrtvih.

Kako sodobno zveni nauk zgodbe, ki je simbolno povedana tudi na uteži z Vrtičnika! Če živimo življenje drugih, smo podobni mrtvecu.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / sreda, 22. junij 2022 / 10:40

Hitrost letos vzela enajst življenj

Po Sloveniji znova poteka nacionalna preventivna akcija za umirjanje hitrosti v cestnem prometu. Policisti bodo do nedelje izvajali tudi poostrene nadzore.

Objavljeno na isti dan


Tržič / ponedeljek, 4. julij 2016 / 13:49

Uničili klop pod jablano

Prijatelja Jure in Peter sta blizu stojišč za čebelje panje v Senožetih postavila klop za vsakogar, ki bi prišel tod mimo, da bi se lahko usedel, spočil in si nabral moči. Čez nekaj dni pa šok: klopi...

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. julij 2016 / 13:43

Podobna letina žit kot lani

Pridelovalci žit pričakujejo podobno letino kot lani. Letos za razliko od preteklih let niso občutili suše.

Šport / ponedeljek, 4. julij 2016 / 13:41

Priprave z novim trenerjem

Smučarski tekači so uvodni del priprav na novo sezono opravili v Planici. Bili pa so tudi že na snegu na ledeniku Dachstein. Največja novost v ekipi je novi glavni trener, Italijan Stefano Sarraco.

Zanimivosti / ponedeljek, 4. julij 2016 / 13:08

Kaktus z več kot sto cvetovi

Naklo – Magda Štilec je potaknjenec kaktusa dobila od svoje mame pred mnogimi leti in zrasel je v mogočno rastlino. Ampak toliko živopisnih cvetov, kot jih ima letos, kaktus še ni imel. Magda Štile...

GG Plus / ponedeljek, 4. julij 2016 / 13:07

Pisal je poln energije in zanosa

»Nesi Andreju na Cankarjevo,« je Jasminu B. Frelihu po tem, ko je prebral njegov roman Na/pol, svetoval profesor na oddelku primerjalne književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani Tomo Virk. In ga j...