Utež za statve iz gomile na Vrtičniku pri Tupaličah (Foto: Tomaž Lauko)

Zgodbe muzejskih predmetov: Zgodba o materi izpod Vrtičnika

Poleti 1994 je arheolog Andrej Valič s sodelavci iz Gorenjskega muzeja izkopal železnodobno gomilo na Vrtičniku pri Tupaličah. Zemljena gomila je pokrivala 17 grobov. V sredini se je skrivala kamnita grobna kamra, kamor so pred domala 2800 leti shranili k počitku pepel moškega in ženske. Okrog zidane kamre je ležalo še 15 posod s pepelom umrlih. Po skromnih predmetih in keramičnem posodju, ki so pokojnike spremljali v onstranstvo, je bilo mogoče sklepati, da je osrednji pokop nastal prvi, tisti okrog njega pa so bili vkopani kasneje.

V osrednjem grobu sta očitno pokopana najstarejša člana družine, okoli njiju pa njuni potomci in člani novih družin. Mati in oče sta umrla hkrati. Je morda žena prostovoljno spremljala umrlega moža v smrt, kot je to npr. še danes navada ponekod v Indiji? Tega ne bomo izvedeli nikoli. Vemo pa, da je imela pokopana v družini posebno vlogo. V njenem grobu so ležala številna vretenca za prejo in priročna keramična utež za statve s človeku podobno vrezano podobo.

Utež kaže na simbolno vlogo, ki jo je imela pokojnica v družini, in osvetljuje njeno posmrtno, duhovno vez z živimi. Motiv tkanja srečamo tudi v grškem mitu o treh sestrah sojenicah, boginjah človeške usode. Najmlajša Klota, po grško predica, nam snuje nit življenja, Laheza odmeri njeno dolžino, Atropa pa jo v usodnem trenutku preseka. Prepoznavni znak vseh treh je preslica. K preslici pa sodi vretence za prejo. Na Vrtičniku pa je bila v grobu utež za statve. Statve srečamo tudi v mitu o božanskem Erosu in zemeljski kraljični Psihe. V neizmernem hrepenenju, da bi si Psiha pridobila nazaj izgubljenega Erosa, se mora spustiti v podzemlje in od tam prinesti dar njegovi ljubosumni materi Afroditi. Nebeščani Psiho posvarijo pred prošnjami tkalk, ki jo na poti skozi podzemlje moledujejo za nasvet pri snovanju vzorcev. Tkalke so namreč duše umrlih mater, ki še po smrti tkejo usode še živečih svojcev. Psiha bi se s svetovanjem lahko usodno zapletla v življenja drugih in bi za vekomaj ostala v kraljestvu mrtvih.

Kako sodobno zveni nauk zgodbe, ki je simbolno povedana tudi na uteži z Vrtičnika! Če živimo življenje drugih, smo podobni mrtvecu.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Rekreacija / / 12:35

Kranjskogorska 10ka

Tekaška serija Gorenjska, moj planet se je po skoraj dvomesečnem premoru nadaljevala v Kranjski Gori. Kranjskogorsko 10ko sta dobila mlada športnika Tobi Gaberšček in Neža Žerjav.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 6. november 2015 / 07:00

S kladivom in žeblji do čipke ...

Arhitektka in oblikovalka žirovskih korenin Manca Ahlin, ki že šesto leto živi in ustvarja v New Yorku, je za tamkajšnjo mediteransko restavracijo izdelala pregrado iz čipk. Za izdelavo 120 kilogramov...

Razvedrilo / petek, 6. november 2015 / 07:00

Družba za prijatelje

V Festivalni dvorani na Bledu je nastopil Andrej Šifrer z glasbenimi gosti, za posebno vznemirjenje pa je poskrbela sredina slavnostna premiera filma Spectre v kranjskem Cineplexxu.

GG Plus / petek, 6. november 2015 / 07:00

Z glino skozi težke dni

Ko se je pred dobrim desetletjem znašla v težkem življenjskem obdobju, prežetem s tesnobo in napadi panike, je Petra Nabernik v roke vzela glino in iz nje nenačrtovano oblikovala – punčko. Do danes ji...

Naklo / petek, 6. november 2015 / 07:00

Investiral svojo žepnino

Sedemnajstletni gimnazijec Jaka Majnik je postavil svoj prvi čebelnjak, v prvi veliki projekt pa je vložil svojo žepnino oziroma prihranke.

Gospodarstvo / petek, 6. november 2015 / 07:00

Priznanja skrbnim lastnikom gozda

Na kranjskem gozdnogospodarskem območju je priznanje prejel Jurij Rozman iz Loma pod Storžičem, na blejskem pa bratje Robič iz Gozda - Martuljka.