Utež za statve iz gomile na Vrtičniku pri Tupaličah (Foto: Tomaž Lauko)

Zgodbe muzejskih predmetov: Zgodba o materi izpod Vrtičnika

Poleti 1994 je arheolog Andrej Valič s sodelavci iz Gorenjskega muzeja izkopal železnodobno gomilo na Vrtičniku pri Tupaličah. Zemljena gomila je pokrivala 17 grobov. V sredini se je skrivala kamnita grobna kamra, kamor so pred domala 2800 leti shranili k počitku pepel moškega in ženske. Okrog zidane kamre je ležalo še 15 posod s pepelom umrlih. Po skromnih predmetih in keramičnem posodju, ki so pokojnike spremljali v onstranstvo, je bilo mogoče sklepati, da je osrednji pokop nastal prvi, tisti okrog njega pa so bili vkopani kasneje.

V osrednjem grobu sta očitno pokopana najstarejša člana družine, okoli njiju pa njuni potomci in člani novih družin. Mati in oče sta umrla hkrati. Je morda žena prostovoljno spremljala umrlega moža v smrt, kot je to npr. še danes navada ponekod v Indiji? Tega ne bomo izvedeli nikoli. Vemo pa, da je imela pokopana v družini posebno vlogo. V njenem grobu so ležala številna vretenca za prejo in priročna keramična utež za statve s človeku podobno vrezano podobo.

Utež kaže na simbolno vlogo, ki jo je imela pokojnica v družini, in osvetljuje njeno posmrtno, duhovno vez z živimi. Motiv tkanja srečamo tudi v grškem mitu o treh sestrah sojenicah, boginjah človeške usode. Najmlajša Klota, po grško predica, nam snuje nit življenja, Laheza odmeri njeno dolžino, Atropa pa jo v usodnem trenutku preseka. Prepoznavni znak vseh treh je preslica. K preslici pa sodi vretence za prejo. Na Vrtičniku pa je bila v grobu utež za statve. Statve srečamo tudi v mitu o božanskem Erosu in zemeljski kraljični Psihe. V neizmernem hrepenenju, da bi si Psiha pridobila nazaj izgubljenega Erosa, se mora spustiti v podzemlje in od tam prinesti dar njegovi ljubosumni materi Afroditi. Nebeščani Psiho posvarijo pred prošnjami tkalk, ki jo na poti skozi podzemlje moledujejo za nasvet pri snovanju vzorcev. Tkalke so namreč duše umrlih mater, ki še po smrti tkejo usode še živečih svojcev. Psiha bi se s svetovanjem lahko usodno zapletla v življenja drugih in bi za vekomaj ostala v kraljestvu mrtvih.

Kako sodobno zveni nauk zgodbe, ki je simbolno povedana tudi na uteži z Vrtičnika! Če živimo življenje drugih, smo podobni mrtvecu.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / torek, 26. februar 2019 / 12:14

Tanja odgovarja

Tanja, očitno sem spregledala svoj odgovor ... se priporočam za bodoče! Hvala. Zopet se mi poraja nekaj vprašanj, in ker ste zelo pozitivna oseba, sem se ponovno obrnila na vas. Zanima me...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / nedelja, 7. februar 2010 / 07:00

Komentar: Brezobzirni do tekaških prog

Letošnja zima je spet bolj darežljiva s snegom. Je tudi dovolj mrzla, da se je sneg ohranil. Tega so posebej veseli ljubitelji smučarskega teka, za katere so marsikje uredili proge. Posebej so ob...

Kranj / nedelja, 7. februar 2010 / 07:00

Smeti za zdaj ostajajo Kranju

Po sredini seji poslovnega odbora konzorcija CERO je jasno le, da ima kranjska občina še štiri mesece časa, da odda vlogo za kohezijska sredstva, če ji to ne uspe, prednost dobijo Jeseničani.

Žirovnica / nedelja, 7. februar 2010 / 07:00

Neurejen status Prešernove hiše

Leto dni po obljubi ministrice za kulturo Prešernova hiša v Vrbi še vedno ni razglašena za spomenik državnega pomena. Kje se zatika?

Prosti čas / nedelja, 7. februar 2010 / 07:00

Slabo obiskana Urškina zabava

Million Club Prive Kranj je prejšnji konec tedna gostil petindvajseti rojstni dan Urške Hočevar Čepin, dan poprej pa smo bili na modni reviji v pristnem ambientu mrzle in jasne krvavške noči.

Humor / nedelja, 7. februar 2010 / 07:00

Prepesnjena Zdravljica

Tako gre to. Novi časi s seboj prinašajo tudi nove umetniške dileme. Kaj je in kaj ni umetnost, nikoli ne bomo natančno izvedeli, lahko pa izvemo, kako Prešernovo Zdravljico razumejo prijatelji i...