"Kranjcu Bauhausov pokal"

Besedilo: Miroslav Braco Cvjetičanin
Kategorija: Nasveti / sreda, 21. marec 2012 / 06:00

Gorenjska je bila središče smučarsko skakalnega sveta. Na Gorenjskem je bil to že sedmi svetovni pokal. Kranjska Gora ni navadna občina, temveč središče smučarskega sveta … Še dobro, da imamo Gorenjce.

Ne vem, kdo od tujcev, ki so si tekme ogledali pred televizijskimi ekrani ali so celo prišli v Planico, ve, da so bili pravzaprav na Gorenjskem? Verjetno so vedeli vsi, kajne? Ravno tako kot vsi vemo, da je Kranjec zmagal na Bauhausovem svetovnem pokalu v smučarskih poletih. Če bi ne bilo Bauhausa kot glavnega sponzorja FIS smučarskih skokov, bi bil verjetno kdo drug. Če bi bil to slučajno Merkur, se sprašujem, ali bi potem kje pisalo, da je Kranjec zmagal na Merkurjevem svetovnem pokalu v smučarskih poletih? Tako kot so vsi vedeli, da se je vse skupaj dogajalo na Gorenjskem, bi se verjetno vedelo, da bi Kranjec na primer zmagal Merkurjev svetovni pokal. Ubogi Bauhaus in ubogi tisti, ki so dali denar, da fantje in punce lahko skačejo na najvišji ravni. Ubogi so tudi tisti, ki so za tako megalomansko prireditev morali odšteti dva milijona evrov, da so pod skakalnico privabili petdeset tisoč gledalcev v treh dneh in pol … Je tako težko v časopisih napisati poln naziv prireditve? Je tako težko to izustiti vsaj desetkrat na tekmo enemu izkušenemu komentatorju? Seveda ni, če bi vedel, da se to spodobi, ali pa če bi vsaj enkrat ta novinar in ta izkušeni komentator moral nekoga prositi za sponzorstvo. Športniki pa od sponzorjev živijo. Ne samo oni, še vsi tisti, ki športnikom pomagajo, teh je še vsaj desetkrat toliko kot športnikov.

O tem in podobnem teče debata med tistimi, ki se mučijo, da sploh kaj organizirajo. Lahko jim rečete tržniki, komercialisti, marketingarji ali preprosto prodajalci in kupci. Samo predstavljate si lahko tistega odgovornega iz Bauhausa, ki nakupi vse slovenske časopise in preposluša vse televizijske prenose in še radijske in niti enkrat ne sliši imena glavnega sponzorja prireditve. Še dobro, da lahko gledamo, in če dobro vidimo, opazimo, da je bil Bauhaus povsod tam, kjer je plačal, da mora biti. Naj mi ne zamerijo vsi tisti sponzorji, ki se tudi čutijo zapostavljene, ker razumem, da niti tako izkušen komentator ne zna vplesti v celo zgodbo imena stotine večjih in manjših denarodajalcev. Zato pa so oglasi v obliki zastav in transparentov. Prav. Ampak, če si v samem nazivu prireditve, pa lahko naslednje leto, ko bodo tile, ki so mi polagali stavke na tipke, potrkali na Bauhausova vrata, mirne vesti rečete: Bomo dali, bomo dali, še enkrat več, ampak za božjo voljo vsaj enkrat več nas omenite, ko najavljate prireditev, ki jo plačujemo! Saj bodo razumeli in bodo to prenesli še novinarjem in … Zgodila se bo volja prav takega in podobnega novinarja. Stavka tistih, ki so bentili, je bila na mestu: vse štima, potem pa ravno tisti, ki ima največ spretnosti s črkami in besedami vse zaj… Novinarje je treba poslati na vsaj osnovni marketniški tečaj. Dodajam, da ne zato, ker je cel svet šel v trgovino, ampak zato, da ne pozabijo omeniti vsaj najbolj kupljene stvari, pardon, športne prireditve, kot je Bauhaus FIS Svetovni pokal v smučarskih skokih.