Dnevi center Štacjon je v samem središču Kamnika, s čimer bodo uporabniki s težavami v duševnem zdravju še bolj vključeni v družbo.

Na postaji odprli Štacjon

V nekdanji Plečnikovi železniški postaji so tudi uradno odprli dnevni center za osebe s težavami v duševnem razvoju, v katerem bo prostora za petnajst uporabnikov.

Kamnik - Občina Kamnik je ureditev dnevnega centra za osebe s težavami v duševnem varstvu skupaj s Centrom za socialno delo Kamnik načrtovala od sredine lanskega leta dalje, z januarjem pa je program tudi zaživel. V prvih tednih so se v centru družili štirje uporabniki, danes pa je rednih že osem, vsaj pet pa je takšnih, ki pridejo občasno.

»Naš center smo poimenovali Štacjon, saj ne gre le za nekdanjo železniško postajo, pač pa je naš center sam nekakšna postaja v naših življenjih. Nekateri se na njej ustavijo za kratek čas, drugi za daljši. Prav vsakomur od nas se namreč lahko zgodi, da bo enkrat potreboval takšno pomoč, naš center pa je namenjen tudi svojcem in prijateljem uporabnikov,« je na odprtju povedala vodja Dnevnega centra Štacjon Maja Drole. Poudarila je, da bodo strokovno pomoč, druženje, vključevanje v ožje in širšo socialno okolje in možnosti za nove življenjske dogodivščine in izkušnje uporabnikom omogočali z različnimi terapevtskimi aktivnostmi, kreativnimi delavnicami, rekreacijo, dnevnimi stiki s prebivalci Kamnika in okolice ... Uporabniki bodo v okviru programa prevzeli tudi skrb za bližnji Park Evrope. Prav umestitev centra v središče mesta in neposredno bližino železniških tirov je v minulih mesecih med nekaterimi Kamničani vzbujalo številne pomisleke. »Prav zato ima današnje odprtje tudi grenak priokus, a polemike so bile plod nepoučenosti. Ljudi s takšnimi težavami ne smemo izključevati iz družbe, zato smo jim prostore poiskali v samem središču. Da je to mogoče, smo se prepričali tudi v podobnem centru, ki so ga odprli v središču Kopra,« je povedal župan Marjan Šarec, ki je omenjeni program centra za socialno delo podpiral od samega začetka.

V obnovo približno sto kvadratnih metrov velikih prostorov Štacjona je občina vložila približno sedemdeset tisoč evrov, od tega štirideset tisočakov za zamenjavo strehe, osemdeset tisoč evrov pa bodo iz občinskega proračuna namenili za delovanje centra. V Štacjonu sta zaposleni dve strokovni delavki, uporabniki, potrebni pomoči, pa lahko center obiščejo vsak dan od 8. do 15. ure ali pa le posamezne dneve.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / sobota, 4. oktober 2014 / 14:09

Odnesel denar in nakit

Domžale – Na območju Domžal je pred dnevi nekdo vlomil v stanovanjsko hišo, pri čemer mu je šlo na roko, da lastnika ni bilo doma. Nepridiprav je vse prostore skrbno pregledal, ukradel pa je denar...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / torek, 16. avgust 2011 / 07:00

Kako se znebiti šefa?

Režiser komedije Božič na kvadrat Seth Gordon sledi trem zagrenjenim prijateljem, ki jim grozni šefi vsak dan uničujejo življenje. Ker ne morejo dati odpovedi, se domislijo drugačne rešitve, kako...

Mularija / torek, 16. avgust 2011 / 07:00

Otroška peresa

Šola Šola, šola, spet ta šola. V njej posedaš, a naučiš veliko se. Včasih celo zabavno je. Znanja vsepovsod mrg...

Zanimivosti / torek, 16. avgust 2011 / 07:00

Skrivnostne podobe raja

Knjižno delo Skrivnostne podobe raja, ki je bilo prvič predstavljeno ob tisočletnici prve pisne omembe Blejskega gradu, na svojstven način oživlja spomin na preteklost tega kraja.

Zanimivosti / torek, 16. avgust 2011 / 07:00

Glasov jež: Petka, ki je nihče noče

Poklical nas je bralec iz Škofje Loke, ki že več tednov na travniku ob cesti z Jeprce proti Škofji Loki opazuje premikanje Renaultove petke, v času našega slikanja pa je bila prevrnjena celo na s...

Nasveti / torek, 16. avgust 2011 / 07:00

Zanimivosti in Žabnice in okolice

Odlomek iz članka Antonije Šifrer, objavljen v zborniku Na robu pojoče ravnine.