Pa sem vprašala boga ...

Danes sem šla na hrib. Korak je bil težek in v pljučih se je nabrala vsa svinjarija letošnje zime.

Zatohlost v dolini je postala skoraj otipljiva. Počutila sem se umazano. Skorajda grešno, ker zagovarjam družinski zakonik. Pravijo, da sem proti bogu, proti naravi, proti zdravi pameti. Da smo neki čudni liberalci, ki zagovarjamo istospolno usmerjene, da bomo lahko »to« počeli zakonito. To, tam dol, s tistimi. Gun, z guno, z gunmu, z gunimi. Joj.

Sedela sem sama s skalami in z dvema krokarjema, ko je prisedel zraven. Ni bil podoben bogu na slikah. Bil je brez brade, brez palice, brez knjige, v katero bi moral vpisovati moje grehe. Skoraj sem se namrdnila namesto pozdrava. Pa tak bog, ki hodi po hribih. V teh časih bi pa ja moral početi kaj bolj pametnega.

 

Pravim mu: »Glej, kaj delajo tvoji.«

 

Vpraša: »A ti nisi moja?«

 

Odkimam kujavo: »Izpisala se bom iz tvojega kluba.«

 

Zasmeji se kot oče norčavemu otroku: »No, no. Kako bom brez tebe?«

 

Še vedno sem jezna: »Saj imaš pastirjev, kolikor hočeš, kaj boš z mano.«

 

Zavzdihne: »Takšne potrebujem.«

 

Zastrižem z ušesi (mogoče je pa res bog): »Kakšne?«

 

Reče ljubeče: »Takšne, ki verjamejo v moje kraljestvo.«

 

Ugovarjam mu: »Ampak tvoje kraljestvo ni popolno, ti pa se šteješ za popolnega.«

 

Vpraša: »Kaj sem naredil nepopolno?«

 

Namrdnem se: »Ne delaj se neumnega. Vsi tvoji pravijo, da so homoseksualci nepopolni.«

 

Začuden je: »Kateri moji?«

 

Razjezi me: »Saj ja sediš v cerkvi in slišiš svoje besede.«

 

Odgovori mi resno: »Ne sedim v cerkvi in to niso moje besede.«

 

Utihnem. Možakar se ne šali. Vedno sem pravila, da je boga še najmanj v cerkvi. Potem to res drži. Hodi po hribih. Vozi se s kolesom. Šumi med smrekami. Poje v zboru. Gradi hiške. Navdušuje ustvarjalce. Pomaga v porodnišnici. Joče z delavci. Drži za roke otroke, ko jih je strah. Sedi z menoj. Vau. Nihče mi ne bo verjel. Moram ga slikati.

 

Vprašam spravljivo: »A nimaš nič proti homoseksualcem?«

 

Nasmehne se: » Zakaj bi imel. Sam sem jih ustvaril.«

 

Obtožim ga: »Zakaj si tako nepremišljeno ustvarjal? Ljudi si spravil v stisko. Ne sodijo v ta svet.«

 

Zavzdihne: »Kdo določa, kdo sodi v ta svet?«

 

Prelahko vprašanje: »Ti?«

 

Namesto odgovora me vpraša: »Si ti popolna?«

 

Izstrelim naučeno: »Še vse mi manjka.«

 

Pogleda me kot slikar svojo umetnino: »Popolna si. Edina takšna. Dal sem ti vse, kar potrebuješ.«

 

Premišljujeva vsak zase. Jaz bolj kot on. Vame se naseli mir.

 

Počasi se dvigne: »Boš zmogla v dolini?«

 

Zavzdihnem: »Daj mi znak, da je vse to res.«

 

Zasmeji se naglas, da se krokarja prestrašita: »Dam ti ga v nedeljo.«

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Žirovnica / / 11:19

Pravljični večer o Finžgarju

V okviru poletnega festivala KašArt je pred Finžgarjevo rojstno hišo v Doslovčah gostoval etnolog Janez Bogataj, ki je povedal marsikatero zanimivo anekdoto iz življenja Frana Saleškega Finžgarja.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Teroristični napad na kulturno dediščino?

V noči s sobote na nedeljo je zagorelo v salonu Lazarinijevega gradu v Valburgi pri Smledniku. Požar je uničil dragoceno pohištvo v salonu, freske v viteški dvorani in nekaj stolov KUD Smlednik, ki je...

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Sedmica: Komu verjeti

V slovenskem javnem življenju vlada anarhija; namesto da odnosi temeljijo na argumentih, temeljijo na govoricah in fantomskih dokumentih. Šolski primer teh podalpskih razmer je vprašanje...

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Včasih je ravno obratno

Vsi so se norčevali iz mojega šepanja

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Med sosedi 22

Slovenci na Koroškem na poseben način ohranjajo spomin na pomembnega rojaka dr. Joška Tischlerja, ustanovitelja Narodnega sveta koroških Slovencev in Slovenske prosvetne zveze, po...

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Iz starih časov: Teritev

V našem opisovanju preje smo prišli do teritve, opravila, »pri katerem iz godnih, posušenih lanenih ali konopljinih stebel s trlico izločijo vlakna, tj. predivo«. Tako to opravilo oprede...