Novo krčenje tekstilcev

Krčenje proizvodnje v tekstilnih podjetjih na Gorenjskem se nadaljuje: kranjsko podjetje Triglav konfekcija gre v likvidacijo, a bodo delo nadaljevali. Približno 15 delavk bo moralo oditi, ena več tudi v Odeji Škofja Loka.

Kranj - O likvidaciji Triglav konfekcije je vodstvo razmišljalo že ob koncu prejšnjega leta, razlogi pa so v težavah z dobavitelji oziroma manjšem številu naročil. »Dokončne odločitve še ni, vse je odvisno od dogajanja na trgu,« pravi direktorica Slavka Jelnikar. Predlog za likvidacijo je že vložen, a bodo v podjetju, ki zdaj zaposluje 59 sodelavk, nadaljevali proizvodnjo, glede na zbrana naročila.

»Lani smo poslovali z minimalno izgubo, vendar drastičnih razmer pri nas ni,« trdi direktorica. Še sredi prejšnjega leta je bilo naročil preveč za proizvodne in kadrovske zmožnosti Triglava, danes je obratno. »Sodelavkam sem obljubila, da brez plač pri nas ne bomo delali. Nimamo veliko prihodkov, imamo pa ogromno stavbo, ki je skoraj prazna. Če se preselimo, prodamo to stavbo, zmanjšamo število delavk in se tudi sicer racionalno obnašamo, bi lahko delovali naprej,« pojasnjuje Slavka Jelnikar.

Manjka kupec stavbe

Likvidacija je danes edina možnost, da se v podjetju korektno - z odpravninami - poslovijo od približno 15 sodelavk. Ravnanje direktorice je, glede na znane ekscesne zgodbe slovenskih podjetij, v katerih zaposleni po več mesecev niso prejeli plač, pragmatično in odgovorno. V načrtu za zdaj manjka le še kupec, ki bi odkupil stavbo in pripadajoča zemljišča ob njej, sedanjo proizvodnjo pa bi preselili v primernejše prostore. A časa je dovolj. Likvidacija po zakonu daje podjetju možnost za ureditev razmer v petih letih.

Prihodnost Odeje Škofja Loka kljub zmanjšanju prihodkov od prodaje in aktualnemu odpustu 16 sodelavk ostaja. Direktorica Melita Rebič: »Prihodki padajo že vse od leta 2008. Naši izdelki niso življenjsko nujni, zato se jim v času krize kupci lažje odpovejo.« Krizi so se prilagajali s ponudbo cenejših izdelkov in razširitvijo prodajnega programa, a trendi ostajajo negativni. Vse od nastopa krize zmanjšujejo stroške, pri stroških dela najprej s prilagajanjem delovnega časa in zniževanjem plač.

Že pred dvema letoma so iz poslovnih razlogov odpovedali pogodbe desetim zaposlenim, kljub ukrepom pa je strošek dela (zaradi slabše prodaje) vseskozi naraščal. »K povečanju stroškov dela je pripomogel tudi zakonsko zahtevani dvig minimalne plače, ki je relativno visoka, glede na konkurenco cene dela na vzhodu,« pojasnjuje direktorica, ki hkrati izvaja projekt sanacije, ki zajema novo organizacijo dela in intenzivne aktivnosti za pridobivanje novih kupcev.

Letos kaže bolje

V programu presežnih delavcev sta bila za odpust predvidena dva zaposlena, ki bi lahko, po zagotovilih Rebičeve, do upokojitve prejemala nadomestilo Zavoda za zaposlovanje in od Odeje prejela še odpravnino. »Ker sta izrecno prek sodišča uveljavljala zaščito statusa invalida, zaradi katere jim delodajalec ne more odpovedati pogodbe o zaposlitvi brez soglasja ustrezne komisije, smo odpoved umaknili,« pojasnjuje direktorica. V Odeji so jima poiskali ustrezno zaposlitev v sosednjem invalidskem podjetju.

Sindikalistka Romana Oman o zapletu pove: »Odpust invalidov je bil nezakonit, zato smo šli v tožbo. Odpravnino bi v Odeji izplačali v 12 do 18 obrokih, kar je nesprejemljivo, tudi na lanski regres zaposleni še čakajo. Do tovrstnih informacij sicer težko pridemo, saj se delavci bojijo za službe.« Šestnajsterica sodelavcev se bo na zavod ali v novo službo podala do konca letošnjega maja. Razveseljivo je, da v Odeji o novih odpustih ne razmišljajo, letos naj bi za petino povečali prihodke in ob koncu leta (drugače kot lani) poslovali brez izgube. »Od oktobra beležimo pozitivne trende, v januarju in februarju pa presegamo zastavljene cilje,« optimistično zaključi Melita Rebič.