Rast, širitev, uspešno poslovanje

Bilančna vsota Hranilnice LON je na zadnji dan lanskega leta znašala 186 milijonov evrov in je v enem letu zrasla za petino. Lani so beležili 1,33 milijona evrov bruto dobička, polovica bo šla za dividende okoli 400 lastnikom.

Danes je v hranilnici, ki posluje v enajstih poslovalnicah, zaposlenih 66 bančnikov. Mrežo bodo širili tudi letos, morda že prihodnje leto se selijo v nov objekt na Primskovo v Kranju. O uspešnem poslovanju v preteklosti, praznovanju 20-letnice ustanovitve in načrtih je spregovoril predsednik uprave Teodor Žepič.

Lani ste v Hranilnici LON za petino povečali bilančno vsoto. Kako vam uspevajo ti rezultati glede na gospodarske razmere v Sloveniji in svetu?

»Naša strateška usmeritev je enaka že dvajset let - za uspešnost poslovanja je nujna rast. Temu cilju vsakoletno sledimo, v letih konjunkture tudi po 30 do 40 odstotkov. Tudi lanska, 20-odstotna rast je presegla načrte.«

In razlogi?

»Gospodarska kriza deluje kot priložnost. V času, ko so druge finančne institucije zategnile ročno zavoro pri servisiranju komitentov, smo mi ujeli veter v jadra, tako pri prebivalstvu kot pri podjetjih. Klasični varčevalni produkti so pri nas tradicionalno uspešni, razlog je tudi v umiku varčevalcev s trga vrednostnih papirjev in trga nepremičnin nazaj v banke. Kljub hudi konkurenci smo lani na tem področju naredili velik preboj. V prvih desetih mesecih leta 2011 so se v Sloveniji depoziti povečali za 170 milijonov evrov, od tega jih je bilo v hranilnici sklenjeno kar osem odstotkov. Glede na naš tržni delež gre za izjemen rezultat. A to ni prišlo čez noč, gre za tradicionalno naravnanost hranilnice k domačim virom. Imamo pet tisoč varčevalcev, nekateri tudi z višjimi zneski. S krizo se je razširila tudi zavest Slovencev o varnosti naložb. Varčevanja v bankah namreč spadajo v sistem zajamčenih vlog, kar pomeni, da za neto vloge do višine 100 tisoč evrov jamči celotni slovenski bančni sektor. Kljub dejstvu, da so naši konkurenti bolj agresivni pri ponudbi, komitenti ostajajo zvesti. Lojalnosti pa ne moreš kupiti, moraš si jo zaslužiti in zgraditi.«

V preteklih letih je bilo v Sloveniji v povezavi s hranilnicami tudi več negativnih zgodb, v zadnjih dveh letih pa se je pokazalo, da so tudi banke zelo ranljive.

»Vseh 20 let vlagamo v naše komitente in širimo prepoznavnost Hranilnice LON. Prepričan sem, da nas vsi še ne poznajo in je še veliko priložnosti za širitev in rast. Ponujamo univerzalne bančne posle, servisiramo več kot 900 pravnih subjektov in če bi bile naše odločitve v preteklosti premalo premišljene, bi bili lahko danes v težavah. Pa nismo. Impulzi okolja, ki prinaša takšne in drugačne zgodbe tudi v povezavi s hranilnicami in bankami, zvišujejo nezaupanje ljudi. Danes te inštitucije nismo med najbolj priljubljenimi. Bančni sektor pa je v težavah zaradi različnih vzrokov: od globalne finančne krize, nepremičninskega krča, pičlega trgovanja na borzi do izostanka dobrih investicijskih projektov v gospodarstvu, a za prihranke prebivalstva v slovenskih bankah se ne bojim.«

Številne slovenske banke se morajo zadnji dve leti soočati s slabitvami zaradi nezmožnosti odplačevanja kreditov strank, ki so jih večinoma porabili za odkupe podjetij. Pri vas večjih slabitev ni?

»Smo bolj konzervativni kot druge banke, hkrati smo imeli srečo, saj zaradi naše majhnosti največjih podjetij, ki so danes tudi najbolj izpostavljena, nismo mogli servisirati. Opravili smo slabitve, vendar so bile razmeroma majhne. Pri pravnih osebah čutimo stiske samostojnih podjetnikov in manjših podjetij, ki so na udaru zaradi plačilne nediscipline in krize večjih podjetij. Zato toliko bolj danes potrebujejo našo pomoč.«

Tudi v težkih kriznih časih pa so lastniki LON-a lahko zadovoljni: lani je bila donosnost kapitala več kot 13-odstotna, dobiček je zrasel za 20 odstotkov.

»V zadnjih letih Hranilnica LON dosega najvišje stopnje donosnosti v bančnem sektorju. Za nas velja, da ni priložnosti za špekulante, več kot 400 delničarjev investira dolgoročno. Vsako leto polovico dobička razdelimo med delničarje, vsaki dve leti jih pozovemo k dokapitalizaciji.«

Kot državljana in kot bančnika vas sprašujemo, ali podpirate novo državno dokapitalizacijo NLB in morda tudi druge državne banke?

»Kot državljan si želim, da NLB ne le preživi, ampak čim hitreje uspešno posluje. To bo lahko dosegla s profesionalnim in odgovornim vodenjem. Dokapitalizirati banko z denarjem iz proračuna ali prodajo pa je stvar lastnikov. Izkazalo se je, da dosedanje delovanje lastnikov ni bilo dobro. A najprej iz omare pospravimo okostnjake, ki bi še lahko slabili vrednost banke, potem bo čas za strateške odločitve. Interes državljanov je, da so finančne inštitucije steber domačega gospodarstva. Če tega ne znamo sami, jih prodajmo.«

Zadnja leta skoraj vsako leto odprete novo poslovalnico. Danes jih imate enajst. Kaj vam prinašajo?

»Svetovni bančni trendi kažejo presenetljive ugotovitve. Pred desetletjem in več se je bančništvo začelo spreminjati, a še vedno temelji na osebnem odnosu, čeprav vse bolj živimo z novimi tehnologijami, s tem pa tudi elektronskim, brezosebnim poslovanjem. Brez osebnega stika, ki ga lahko nudimo le v poslovalnicah, ni zaupanja. Brez zaupanja pa ni dolgoročnega poslovanja. Mi naše komitente jemljemo resno, na enem mestu jim nudimo vse storitve.«

Lani ste v Kranju kupili nekdanjo Gradbinko. Zakaj?

»Naša filozofija temelji na rasti, širitvi, uspešnem poslovanju. Pred dvajsetimi leti smo začeli v Bežkovi vili v Kranju, zaradi rasti pa smo se selili, najprej kot najemniki na Bleiweisovi cesti, sčasoma smo kupili celoten objekt. Tudi ti prostori so z leti postali premajhni in nas omejujejo. Želeli smo nadgraditi objekt, a nam tega niso dovolili, zato smo iskali nove možnosti. Ponudila se je priložnost za odkup nekdanje trgovine Merkurja. Sedaj pripravljamo idejno zasnovo za nov objekt.«

Kakšen bo novi Poslovni center LON na Primskovem?

»Naši osnovni cilji so neagresivnost objekta nad okoljem, v katerega prihajamo, zato bomo uredili tudi nekaj zelenih površin in površine, namenjene sprostitvi, zagotoviti pa si moramo tudi dovolj prostora za lastno delovanje, hkrati pa bomo del prostora namenili drugim podjetnikom. Najkasneje v dveh letih, še bolj verjetno pa v letu 2014 bo objekt zaživel.«

Kaj pričakujete od leta 2012, ko praznujete 20-letnico ustanovitve?

»Na vsa leta poslovanja smo izredno ponosni. Začetki niso bili lahki, saj smo prva finančna inštitucija, ki je nastala iz nič. Največji preskok smo naredili z vstopom Slovenije v Evropsko unijo in s tem povezanimi dovoljenji, ko smo postali univerzalna finančna institucija. Praznovali bomo celotno leto, posodobili bomo našo ponudbo (nova varčevanja, nova bančna kartica, hitri krediti). Spremembe sicer niso revolucionarne, a jih prilagajamo željam komitentov. Vrhunec praznovanj bo 7. maja v Cankarjevem domu, ko bo nastopil veliki simfonični orkester Gimnazije Kranj, katerega mecen smo.«