Za zdaj kaže, da so prezimna žita dobro prestala februarski mraz, morebitno škodo bo mogoče oceniti čez teden ali dva. (Foto: Tina Dokl, Matjaž Gregorič)

Škode zaradi mraza še ni mogoče oceniti

Večina prezimnih poljščin je verjetno dobro preživela nizke februarske temperature, škodo bi lahko povzročilo sušno spomladansko obdobje.

Kot kaže, tudi na sadnem drevju zaradi nizkih temperatur v februarju ne bo večje škode. Kot je povedala Tatjana Zupan, vodja sadovnjaka Resje, na njihovih jablanah ni sledu zmrzali, saj imajo v glavnem sorte, ki so dovolj dobro odporne na manj ugodne vremenske vplive. Opozarja pa, da je nastopil čas za spomladansko rez, ki so ga v soboto prikazali tudi v njihovem sadovnjaku.

Kranj - Letošnje tritedensko obdobje izjemno nizkih temperatur in zima z malo snega bi lahko povzročila škodo na prezimnih posevkih, vendar za zdaj kaže, da so žita in sadje dokaj dobro prenesla mrzlo vreme. »Morebitno škodo bomo lahko ocenili šele po tednu ali dveh toplejšega vremena, ko se bodo posevki začeli razvijati,« pravi Marija Kalan, specialistka rastlinske pridelave s Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj. »Posevki so še zelo šibki, po tistem, kar je že mogoče videti, pa ocenjujemo, da večje škode ne bo, tudi prijav s terena za zdaj še nimamo. Situacija je na posameznih območjih različna, saj ponekod ni bilo snega, predvsem na lažjih tleh pa je bila zemlja zmrznjena in ob otoplitvi so se na nekaterih njivah pojavile tudi luže.

Vreme je bilo prezimnim posevkom sicer dokaj naklonjeno, saj do decembra ni bilo hujšega mraza, januar je bil suh in hladen, hud mraz pa je nastopil v začetku februarja in je trajal tri tedne. »Letošnja zima je bila izredno suha, v tleh ni zalog vode, in če bi se ponovila spomladanska suša, bi bila škoda verjetno večja kot lani. Zdaj bi bilo za žita najbolj ugodno, če bi deževalo, naslednji ukrep pa bi bil prvo dognojevanje z nekoliko večjo dozo dušika. Če bi morda prihodnji teden snežilo, se sneg verjetno ne bi obdržal dalj časa, zaradi daljših dnevnih obdobij pa ima tudi sonce že večjo moč, tako da takšno vreme najbrž ne bi povzročilo posebne škode,« dodaja Kalanova.

Letos je na gorenjskih njivah posejanih približno devetsto hektarov ozimnega ječmena in 780 hektarov ozimne pšenice. Posevki so bili v primernem stanju za prezimitev.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / ponedeljek, 12. september 2022 / 11:54

Koncerti

V koronskih časih sem v obdobju stroge prepovedi javnega življenja najbolj pogrešala kulturne prireditve. Pravzaprav smo ljudje čudni. Preskrbljeni smo bili z vsem, kar je bilo nujno potre...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / nedelja, 27. september 2020 / 19:20

Rodoljub Franc Ravnihar

V Mekinjah, naselju v predmestju Kamnika, ki leži med rekama Kamniška Bistrica in Nevljica in se prvič omenja med letoma 1143 in 1147, ko je bil na Mekinjskem gradu sedež andeških ministerialov, se...

Jesenice / nedelja, 27. september 2020 / 19:19

Priznanje za jeklene poligone

V Skupini SIJ so prejeli priznanje Mednarodnega olimpijskega komiteja za projekt postavitve jeklenih poligonov za vadbo na prostem. Poligone izdelujejo v jeseniškem SIJ Acroni.

Vodice / nedelja, 27. september 2020 / 19:17

Spregledani jezikoslovec iz Repenj

Nedavno je minilo dvesto štirideset let od rojstva slovenskega jezikoslovca in v svojem času v tujini izjemno cenjenega znanstvenika, ki pa v današnji zavesti Slovencev – tudi zaradi Prešernovega verz...

Žirovnica / nedelja, 27. september 2020 / 19:16

Menjava strehe

Zabreznica – Občina Žirovnica bo zamenjala streho na večnamenski dvorani pri osnovni šoli, ki nosi ime Dvorana pod Stolom, in nad veznim hodnikom. Pred dnevi je objavila naročilo male vrednosti za...

GG Plus / nedelja, 27. september 2020 / 19:15

Newtonova zgodnja dela

»Prostor se v vse smeri razteza vse tja v neskončnost. Ne moremo si namreč kjer koli predstavljati meje, ne da bi obenem umevali, da onstran nje obstaja prostor. In zato se vse ravne črte, parabolo...