Predana pomoči ranljivim skupinam

Faila Pašić Bišić z Jesenic s svojim Človekoljubnim dobrodelnim društvom UP pomaga predvsem ljudem z migrantskim ozadjem pa tudi pomoči potrebnim iz Bosne, Kosova, Palestine ...

»Z dušo in telesom opravljam svoje delo, čeprav je čustveno zelo nabito in dostikrat zelo naporno. Večkrat tudi nevarno, zlasti na poteh po deželah, ki veljajo kot krizna žarišča.« Takole pripoveduje Faila Pašič Bišić, Jeseničanka, direktorica Človekoljubnega dobrodelnega društva UP, ki vodi številne humanitarne projekte v Sloveniji in čedalje več tudi po različnih deželah sveta. Bosna, Kosovo, Palestina, Iran, Maroko so le nekatere države, ki jih Faila pogosto obiskuje, tam predstavlja humanitarne projekte in išče najbolj ranljive posameznike, ki jim skuša omogočiti pomoč in boljše življenje tudi v Sloveniji. Tako v sklopu projekta botrstva vsako leto v Slovenijo pripeljejo nekaj tujih študentov in jim omogočijo študij na ljubljanskih fakultetah. »S tem promoviramo slovensko šolstvo v državah v razvoju, obenem pa omogočamo tem študentom svetlejšo, boljšo prihodnost. Zaenkrat smo študij omogočili osmim, krijemo jim stroške bivanja in štipendije, cilj pa je, da se po koncu študija vrnejo v svojo domovino in tam delajo spremembe,« razlaga Faila. Poleg tega prek projekta botrstva štipendirajo tudi dvajset otrok, zlasti iz Bosne. Društvo od leta 2009 sodeluje tudi v projektu rehabilitacije otrok iz Gaze, ki poteka prek Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije Soča ter Mednarodne fundacije za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF). Failino društvo je s svojimi prostovoljci prevzelo skrb za preživljanje prostega časa teh otrok v času njihove rehabilitacije. V sklopu projekta Vidim te pomagajo tudi otrokom iz Bosne in s Kosova, ki potrebujejo zdravljenje, nekaterim omogočijo tudi operacijo v Sloveniji, kot so jo denimo petim slepim otrokom s Kosova. Delujejo pa tudi lokalno, tako vsako leto eni od jeseniških družin obnovijo dom, ta čas na Jesenicah potekajo delavnice Razkrite roke, ki so namenjene priseljenkam iz bivših jugoslovanskih republik, ženskam z migrantskim ozadjem so namenjene tudi delavnice s predavanji na temo nasilja … »Dotikamo se zlasti oseb z migrantskim ozadjem, saj se zavedamo, s kakšnimi ovirami se soočajo pri integraciji v širšo družbo. Želimo spremeniti sliko, ki vlada pri nas o migrantih, češ da so neprilagojeni, neizobraženi, iz ogroženih socialnih okolij. Želimo razbijati predsodke, ki so lahko zelo nevarni. Dejstvo pa je, da si želimo še večjih sprememb, zlasti na sistemski ravni,« pravi sogovornica. Med zanimivimi projekti, ki se začenjajo prav v teh dneh, pa je tudi Mala šola bosanskega jezika, namenjena zlasti mladini. »Dejstvo je, da je bosanski jezik materni jezik vsaj pet tisoč ljudem na Jesenicah. Žal pa opažamo, da se uporablja izključno doma, v pogovorni različici. Ugotavljamo tudi, da ga mladi doživljajo kot manjvrednega, njegova raba se omejuje le na področje zasebnega, vse manj je tudi prenosa iz generacije v generacijo. Z malo šolo zato želimo mladim pokazati vse bogastvo bosanskega jezika. Želimo, da spoznajo materni jezik v standardizirani obliki, želimo jim približati ljudsko izročilo, bosanske pisatelje, pesnike. Jezik je namreč duhovna vez z izvorno domovino in je del kulturne identitete,« razlaga Faila. Tudi njen materni jezik je bosanski, zato se doma pogovarjajo izključno bosansko, pravi. Njen sedemletni sin Omar govori tako bosansko kot slovensko; v bosanskem jeziku bere tudi pravljice, medtem ko v šoli brez težav govori slovensko. Sinu Faila želi prikazati vse prednosti, ki jih prinaša kulturni pluralizem, zato pogosto v tuje dežele, kjer je seveda poskrbljeno za varnost, odpotuje vsa družina. In kot pravi Faila, je Omar tudi zato postal zelo toleranten, svoboden otrok. »Vsem otrokom z migrantskim ozadjem želimo dati samozavest, da se bodo znali soočiti z izzivi integracije v širšo družbo,« še dodaja sogovornica.