Lotil bi se še deskanja na snegu

Besedilo: Maja Bertoncelj
Kategorija: GG Plus / / 06:00

Znani in šport: Branko Žiberna, direktor Gorenjske gradbene družbe, je športno aktiven vsak dan. Nekdaj je treniral kolesarstvo, nato šah, danes pa v zimskih mesecih največ smuča in igra bowling, poleti pa sta njegovi glavni aktivnosti hoja v hribe in kolesarjenje.

V rubriki Znani in šport tokrat predstavljamo Branka Žiberno, direktorja Gorenjske gradbene družbe. Zasledili smo ga celo na tekmovanjih, in sicer v bowlingu, ki pa še zdaleč ni njegova edina športna aktivnost.

Šport in rekreacija. Kaj vam pomenita?

»Predvsem dejavnost, ki sprošča človeka, usmeri misli v pozitivno smer. Pomenita mi veliko. Športno aktiven sem vsak dan.«

S katerimi športi se ukvarjate?

»Če ne grem v hrib za dve, tri ure, grem s psom po šenčurskih gozdovih. V zimskem času veliko tudi smučam. Vsako zimo naredim dvajset do trideset smučarskih dni. Ob pol osmih zjutraj sem na spodnji postaji žičnice Krvavec, ob enajstih zaključim s smučanjem, se odpeljem v dolino in ob dvanajstih sem v službi. Ena izmed stvari, ki ima tudi kar precej opraviti s kondicijo, je lov, s katerim se največ ukvarjam od septembra do decembra. Malo sem tudi ribiča. To so vse aktivnosti povezane z naravo, v kateri sem zelo rad.«

Omenili ste hojo v hribe. Kam največkrat zahajate?

»Hoja v hribe je pri meni v glavnem vezana na Kriško goro, poleti grem tudi v Julijce, v visokogorje. Sem del družbe, ki redno zahaja na Kriško goro in postavili smo si normo, da, kolikor je tednov v letu, tolikokrat se povzpnemo nanjo. To je kot neka obveza, motivacija.«

Slišim, da ste v zimskih mesecih aktivni tudi v bowlingu.

»Res je. Gorenjska gradbena družba ima tretje leto tudi svojo bowling ekipo in tekmujemo v Gorenjski bowling ligi. Imamo pa tudi ekipo za kegljanje. Prej sem namreč kegljal. Na bowling hodim iz užitka, poleg tega je v večernih urah, ko si najlažje vzamem čas. Rezultati niso v ospredju. Enkrat smo boljši, drugič slabši, malce tekmovalnega duha pa vseeno mora biti. Praviloma se dobimo na treningih vsak torek in potem še na tekmah.«

Omenili ste že, da ste tudi lovec in ribič.

»Leta 1988 sem postal lovec pripravnik, leta 1991 pa sem naredil lovski izpit. Na skupne love hodim po vsej Gorenjski. Sem član Upravnega odbora Lovske zveze Slovenije. Sicer pa pokrivam območje Udin boršta in Kriške gore. Ribič sem pa dlje, od leta 1976. V zadnjem času lovim manj kot sem včasih. Kakšen poseben ulov mi ni uspel, je pa že sama postrv zame poseben ulov. V glavnem pa muharim. To mi je v veselje.«

Ukvarjate se torej s številnimi športi. Katerega pa bi postavili na prvo mesto?

»Čisto za vsako obdobje svojega. Pozimi sta to gotovo smučanje in bowling, poleti planinarjenje in kolesarjenje. Vsak šport imam po svoje rad.«

Kakšen je vaš recept za usklajevanje službenih obveznosti in športa? Kako najdete čas za vse omenjeno?

»Tisti, ki pravi, da nima časa, je v zmoti. Vedno si moraš najti čas tudi zase.«

Je to v vas od malih nog? Ste kot otrok kaj trenirali?

»Kolesarjenje. Tri leta sem dirkal za kranjsko Savo. V srednji šoli sem nato za Savo štiri leta igral šah. Igrali smo v slovenski ligi. Spomnim se moje najdaljše partije, ki je trajala osem ur.«

Ste direktor podjetja, ki je v športu prisotno tudi kot sponzor.

»Vložek v šport je pomemben. Delujemo po celi Gorenjski in prav je, da tudi na tak način sodelujemo s prebivalci. Pomagamo pa toliko, kolikor lahko. Smo na primer glavni sponzor košarkarske ekipe v Šenčurju, ki igra v drugi slovenski košarkarski ligi. Ekipa je prava, poleg tega v klubu veliko delajo z mladimi.«

Za konec: kakšne so vaše osebne športne želje za prihodnja leta?

»Največja je ta, da bi to, kar rad delam, lahko delal čim dlje. Rad bi se preizkusil še v zame kakšnem novem športu. Zanimivo mi je deskanje na snegu, a se ga še nisem lotil. Morda je to želja, izziv za prihodnja leta. Zanima me marsikaj in vedno moram nekaj početi. Veselijo me tudi aktivnosti, ki jih lahko počnem z družino. Mlajši sin tekmuje v prstometu in doma z veseljem vrževa. V ekipo me je povabil tudi za tekmo, ki je bila v Šenčurju. Bili smo tretji v Sloveniji. Skratka, v športu sem kar doma.«