Družina na poti v resničnostni šov - Kruha in iger (Foto: arhiv distributerja Continental Film)

Kruha in iger

Trenutek resnice: novi slovenski film režiserja Klemena Dvornika z naslovom Kruha in iger pokaže, da je sodobnemu posamezniku - pa tudi družini - namišljena uteha pred revščino ter kriznimi socialnimi razmerami ponujena v televizijskih resničnostnih šovih. Ti jim še edini dajejo občutek, da živijo.

V naših kinih si lahko trenutno ogledate dva zanimiva slovenska filma: Izlet režiserja Nejca Gazvode ter Kruha in iger režiserja Klemena Dvornika (da ne pozabimo na Okornova Pisma sv. Nikolaju, ki še vedno privabljajo gledalce). V Izletu so svoj smisel življenja skozi potovanje iskali trije mladi prijatelji, v Kruhu in igrah pa Dvornik 'na izlet' iz Titovega Velenja do Ljubljane pošlje družino, ki verjame, da bo svoj smisel in srečo ujela na televizijskem šovu oziroma kvizu, na katerega je bila izžrebana. Tam družino (Peter Musevski, Saša Pavček ...) sprejme aroganten, narcisoiden voditelj kviza (Jonas Žnidaršič) in takoj se začne njeno preoblikovanje v brezoseben televizijski produkt, v okolju prijazen izdelek, ki bi ga lahko naročili v Top-shopu.

Zgodba filma se dogaja leta 1987 - v družbenem režimu, ko so bila mesta še poimenovana po političnih veljakih, ki pa počasi izgubljajo moč in veljavo – na obzorju se zarisuje 'perspektivna' nova doba. Prav televizija pa je takrat veljala za okno v svet, ki bo razbila kletko enoumja ter ljudem posledično prinesla blaginjo. V bivšem političnem sistemu se je zdelo, da ljudje ne želijo več biti kontrolirani in nadzorovani. Prihodnost je prinesla ironično ciničen obrat: magnet za ljudi sodobnosti so postali TV resničnostni šovi (pa tudi računalniška družabna omrežja, na primer Facebook), kjer svojo zasebnost z veseljem prostovoljno žrtvujejo na oltarju 'slave', četudi zgolj za nekaj trenutkov. Občutek imajo, da živijo le še takrat, ko so opazovani, snemani. Prav odtod že kar eksistencialna potreba po resničnostnih šovih in televizijskih kvizih, kjer so ljudje pripravljeni izpovedati svoje najbolj intimne detajle, zato da imajo občutek, da sploh živijo. Ko se kamere ugasnejo, izginejo tudi sami.

Film Kruha in iger je tekoča, dobro režirana in igrana družinska satirična komedija, ki lepo ujame ta sistemski obrat ter prehod med svetovoma, kjer so ljudje željo po svobodi zamenjali z željo po potrošniškem televizijskem spektaklu, katerega del hoče biti vsakdo. Vsaj za trenutek: do zmage jih tako ali tako loči le minuta.

Ocena: 4 / 5

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / ponedeljek, 27. december 2010 / 07:00

Glasov jež: Če učitelj greši, bo verjetno tudi učenec

Spoštovani inštruktorji v avtošolah, preden se s kandidatom za voznika odpeljete na uro vožnje, preglejte, ali je avto brezhiben! Naša kritična bralka (njen naslov imamo v uredništvu) je opazila,...

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Spremembe pri izvajanju dimnikarske službe

Popravek oziroma odgovor na članek pod gornjim naslovom

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Glasnih voda polna dolina

Dolina Mostnice s Planino Voje - Ledeniška dolina se zajeda skoraj v nedrje slovenskega očaka. S severa jo razkošno opazuje Tosc, z vzhoda Pokljuka, z zahoda Fužinske planine, na jugu pa se odpira pro...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Trgajmo bezgovo cvetje

Modro je, da si bogatimo svojo domačo zeliščno lekarno takrat, ko je čas za to. In zdaj je čas za cvetje črnega bezga (Sambucus nigra). Le pridno ga trgajmo, a s tem početjem ne pretiravajmo. Alergije...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Peteršilj

Peteršilj je eden najizrazitejših naravnih tonikov, se pravi poživil, z njim so včasih hranili celo dirkalne konje, da bi bili hitrejši. Peteršilj je doma iz vzhodnega Sredozemlja, spoštovali pa so...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Šmarnice

Kdo ne pozna dehtečega vonja šmarnic. Te majske dni so jih polni travniki ob robovih gozdov. Tako v nižinah kot tudi višje v gorah. Po vrtovih so letos zacvetele že nekoliko prej. Šmarnica ni kot d...