Kdo je boljši?

Ženska ali moški za volanom? Kaj pa, če avtomobil ne pelje ravno sam, ne manjka pa dosti? V določenem trenutku pričakuješ, da bo mogoče celo spregovoril.

Ko dobiš v roke avtomobil za najmanj trideset tisoč evrov z inteligentnim štirikolesnim pogonom, potem si kot običajna voznica upam trditi, da so vprašanja, ali mogoče pelje in speljuje v breg kar sam, ali je prtljažnik malega seksi lepotca toliko velik, da bi vanj spravil dva polna vozička gorenjske 'fasenge' ali pa zložen otroški voziček, pravzaprav podobna moškim, ko jih zanimajo zapletene tehnične podrobnosti avtomobila, kar meni zveni zelo znanstveno fantastično.

S fotografinjo Tino sva se tokrat odpravili v Kranjsko Goro, kjer se že nekaj časa lahko udeležite doživetja BMW xDrive. Na poligonu vam s pomočjo inštruktorjev varne vožnje pokažejo, kako se najnovejši modeli bavarskih lepotcev obnašajo v snegu in kako deluje inovativni štirikolesni pogon - in moj ženski vtis: avto ima štiri kolesa, in če avto pride v določeno vozno situacijo, kjer eno, dve kolesi izgubita oprijem, se navor prerazporedi in se prenese moč na preostala kolesa, ki oprijem imajo.

Ko pa so naju s Tino posadili v različne modele, sva se v dolino kasneje vračali zastrupljeni z nemško eleganco, ki žal še dolgo ne bo dosegljiva za najin žep. No ja, bogat mož bi naju mogoče rešil muk …

Seveda sem čisto po žensko med možnimi modeli najprej izbrala 'tafletnega', potem pa v stilu blondink razmišljala, kako se vžge, ter tiho in sede razmišljala o tem, ali bo mogoče xenka kaj povedal, ko sem se usedla vanj. Z veseljem sem prepustila užitek vožnje Tini, ki se moškim kolegom ni pustila. V Planici se je z največjim veseljem zakadila v hrib, po celem snegu - nekakšnem off road poligonu. Je dobra voznica, ki obvlada prestave, vendar jo je avtomatika premamila. Kot edini dekleti na doživetju sva si izborili tudi enega od inštruktorjev varne vožnje in ga posadili na zadnji sedež. Ali možakar to kaj obžaluje, ne vem, ker sem ga čisto pozabila vprašati. Se je pa zgodilo, da sem se med vožnjo po snegu z obema rokama držala sedeža, Tina pa še dobro, da ima ušesa, saj bi se ji nasmeh sicer razpotegnil okoli glave.

Za nameček sva tokratno ekskurzijo zaključili še z osnovnim tečajem biatlonskega streljanja z zračno puško na tekaški progi v Ratečah. Ugotovili sva, da streljanje sploh ni tako lahko, kot se zdi na televiziji, in da je pri vsem najpomembnejše dihanje. Ker pa sta se ta dan z nami družila tudi stara znanca belih strmin Jure Košir in Rene Mlekuž, smo bili priča tudi 'ostrostrelskemu' dvoboju, kjer je Jure precej bolj doma kot Rene, kar ga je stalo pico in pivo, če smo prav razumeli njun pogovor o tem, kdo bo boljši.