Po pustu se bomo postili

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: GG Plus / petek, 24. februar 2012 / 06:00

Ta teden so resnobno vsakdanje dogajanje razvedrile zimske počitnice in pust. Sedaj je napočil post, za številne pa na žalost velja ves čas.

Za poslanca Ivana Simčiča iz stranke DeSUS so vojaški preiskovalci ugotovili, da ima ponarejeno šolsko spričevalo. In ni edini z lažno izobrazbo, ravno včeraj je bilo na okrožnem sodišču v Kranju sojenje Branku Mariniču, prav tako poslancu, sicer iz vrst SDS, zaradi domnevno ponarejenega izpita iz nemščine na kranjski fakulteti za organizacijske vede. In še kakšen primer poznamo: pred leti je zaradi ponarejene visokošolske diplome mesto generalnega sekretarja na Slovenskih železnicah izgubil gorenjski rojak Igor Šimenc. V državni upravi so sredi minulega desetletja začeli z natančnim preverjanjem verodostojnosti dokazil o izobrazbi in našli nekaj čez sto oporečnih primerov.

Spet ločene počitnice?

O temah, povezanih z izobraževanjem, je bilo v minulih dneh kar veliko povedanega. Najprej o študentskih športnih igrah, ki naj bi bile prihodnje leto v Mariboru, a prireditelj zanje nima denarja, nova oblast pa je jasno povedala, da ga država tudi ne bo dala. Predsednik organizacijskega komiteja Tone Vogrinec je razočaran in ogorčen, v Mednarodni univerzitetni športni zvezi (FISU) se želijo srečati s predsednikom Janezom Janšo, preden poiščejo novega organizatorja. Uradne odpovedi za zdaj še ni bilo.

Še ena s šolanjem povezana zgodba so zimske počitnice. Novi minister Žiga Turk je že nakazal naklonjenost zahtevi, da bi bile spet v dveh terminih in ne več enotne, kot so bile lani in letos, zaradi česar se je dvignilo turistično gospodarstvo, češ da ima zaradi tega izpad dohodka. Prejšnja šolska oblast z Igorjem Lukšičem na čelu pa pravi, da je enotne počitnice uvedla v dobro družin, da jih lahko preživljajo skupaj tudi, če se otroci šolajo v različnih regijah.

Dijaki, ki po novi socialni zakonodaji ne bodo več dobivali štipendij, temveč otroške dodatke, so se novosti uprli s protestom pred hramom demokracije. Od nove vlade pričakujejo, da jih bo podprla. Še naprej pa protestirajo tudi aktivisti, ki nasprotujejo trgovinskemu sporazumu ACTA. Ratifikacija sporazuma je pri nas sicer zamrznjena, njegovi nasprotniki pa so še vedno nezaupljivi, ker ni bil dokončno odpovedan.

Pust ošvrknil tudi novo oblast

Maske, pod katerimi protestirajo pripadniki skupine Anonymous, pa smo v preteklih pustnih dneh videli tudi v pustnih sprevodih, zlasti tistih, ki skušajo duhovito karikirati našo vsakdanjost. Z nekaj aktualnimi prizori so postregli tudi znameniti Šenčurski godlarji, v jeseniškem smuku za svinjsko glavo pa je bila zmagovalna maska iz politike, natančneje iz superministrstva za šolstvo, znanost, šport in kulturo. A pustni dnevi niso bili le zabavni in norčavi. Za nekatere so bili nadvse resni, denimo za evropske politike in finančnike, ki se ukvarjajo z rešitvijo Grčije. Tokrat so odločali o drugem svežnju pomoči tej državi in ga, da bi jo obvarovali pred bankrotom, tudi sprejeli. Do smeha pa v preteklih dneh tudi ni bilo prosilcem za socialno pomoč, ki so zaradi težav v računalniškem sistemu, po katerem delajo centri za socialno delo za dodeljevanje pravic iz javnih sredstev, ostali brez socialnih pomoči. Tisti, ki so odvisni zgolj od tega vira preživljanja, so bili že predčasno prisiljeni v post.

Varčevalni zgledi

Se bodo morali zaradi rekordne podražitve pogonskih goriv, ki so jih tudi pri nas povzročila gibanja cen nafte na svetovnih tržiščih, postiti tudi naši jekleni konjički? Bomo več pešačili in se vozili z javnim prevozom, se bomo namesto s kurilnim oljem spet greli z drvmi? Nova oblast pa je že pred časom post napovedala tudi v javnem sektorju. Racionalizacija se že začenja, z njo je zlasti policijske sindikate razburil novi notranji minister Vinko Gorenak, ki napoveduje premeščanje, odpuščanje, upokojevanje in tudi racionalizacijo postopkov. Kakšna potrata, da mora policist za ukradeno pašteto napisati pet strani dolg zapisnik z nešteto podatki, je dejal minister in iz žepa potegnil pašteto.

Kaj pa varčevanje v državnem zboru? Za računalnike novih poslancev in njihovih sodelavcev so odšteli 174 tisočakov, po tisoč evrov za vsakega. Celo predsednik Gregor Virant meni, da bi se jih dalo kupiti tudi ceneje. In tudi preproga, ki so si jo pogrnili v kongresnem centru na Brdu, je bila veliko precenjena, smo slišali te dni, ko so zaradi spornega nakupa ovadili dve odgovorni osebi iz protokolarnega servisa Brdo. Seveda ni opravičilo, da je bil ta nakup opravljen že leta 2008, ko še ni bilo besed o varčevanju. Bi bilo pa lahko v duhu varčevanja razumeti tudi nekatere predlagane ustavne spremembe, o katerih te dni meljejo v parlamentarnih strankah. Eno je na primer, da bi v ustavo zapisali zlato fiskalno pravilo, koliko sme država biti zadolžena; drugo omejitev vlaganja zahtev za referendume, ki nas, kot vemo, vsak stane dobre štiri milijone; ali morda ukinitev državnega sveta.