Slabo stanje v prašičereji

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / / 06:00

"Prašičereja v Sloveniji je v zatonu. Velike farme opuščajo rejo, ostaja samo še na kmetijah," ugotavlja kmetijski svetovalec Matjaž Meglič.

Hotemaže - Kmetijska svetovalna služba je prejšnji torek pod pokroviteljstvom Jate Emone pripravila srečanje gorenjskih rejcev prašičev. Udeležilo se ga je dvanajst večjih rejcev, ki so prisluhnili strokovnim predavanjem in se pogovorili o aktualnih rejskih problemih.

»Na Gorenjskem je približno dvajset kmetij, ki redijo plemenske svinje ali se ukvarjajo samo s pitanjem in kasneje s predelavo; dva rejca imata tudi registrirani klavnici za zakol prašičev na domu. Skupno redijo okoli tristo plemenskih svinj, tako da na leto lahko priredijo najmanj šest tisoč pujskov za zakol ali nadaljnje pitanje,« pravi kmetijski svetovalec Matjaž Meglič in dodaja: »Na Gorenjskem se število rejcev trenutno ne zmanjšuje, povečuje pa tudi ne. Vse več kmetov se odloča za to, da spomladi ali poleti kupijo do dvajset pitancev, jih z domačo krmo spitajo na paši ali v hlevu do višje teže in jih pozno jeseni prodajo za "koline". Ker so prašiči zrejeni na konvencionalen, ekološki način, gredo kar dobro v prodajo.«

Kakšna je ekonomika v prašičereji?

»O ekonomiki je težko govoriti, saj je stanje v prašičereji zelo slabo. Žita in dodatki se dražijo, cene prašičev pa ostajajo enake. Na svetovnih trgih je v zadnjem času opaziti povišanje cen prašičev, vendar pa se pri nas to še ne bo kmalu poznalo. Slovenska prašičereja je v zatonu, saj nima nobene spodbude. Včasih smo za samooskrbo pridelali več kot šestdeset odstotkov prašičjega mesa, danes pa ga po nekaterih podatkih le še okoli 25 odstotkov. Velike farme zapirajo vrata, reja ostaja samo na kmetijah. Večina prašičjega mesa se uvozi iz drugih držav. Vsi, ki krojijo takšno kmetijsko politiko, ob tem pozabljajo na kvaliteto mesa in način reje. Za naše prašiče lahko rečemo, da so dobri in zrejeni v etiološko sprejemljivih razmerah, kar se odraža tudi v kvaliteti in okusu mesa.«

Ali tudi rejce prašičev skrbijo mikotoksini v krmi?

»Afera z mitotoksini pri govedu ni bila za rejce prašičev nič novega, saj so že pred leti spoznali, kakšno škodo jim lahko povzročijo, in so se tudi že naučili pravočasno ukrepati. Večji problem je bolezen PRRS - prašičji reprodukcijski in respiratorni sindrom, ki jo je zelo težko ugotoviti in tudi izkoreniniti. Le malo reje v Sloveniji še ni okužene s PRRS. Bolezen je prišla v Slovenijo z uvozom prašičev iz Evropske unije in se tiho širila po naših rejah, posledice pa nosijo rejci. Država jim je skušala pomagati, vendar zaradi nesoglasij rejcev pomoč ni uspela, tako da morajo sami nositi posledice in stroške.«

So se rejci že prilagodili vsem standardom Evropske unije?

»S 1. januarjem 2013 se morajo vse reje, ki obsegajo več kot deset plemenskih svinj in mladic, prilagoditi novim standardom, ki so sicer znani že nekaj časa. Največji problem pri tem bo predstavljalo združevanje svinj v skupinske bokse, zagotavljanje dovolj velikih boksov in ponekod uporaba primernih rešetk. Ker so naši rejci že navajeni vsega hudega, se bodo hitro prilagodili novim zahtevam, v skrajnem primeru pa bodo zmanjšali obseg prireje.«

Se v prašičereji obeta še kakšna sprememba?

»Od novosti naj omenim kastracijo moških živali za pitanje. Evropska unija zahteva, da se prašiče preneha kastrirati oz. da se kastracija izvaja pod narkozo ali se uporabijo posebni pripravki, ki začasno kastrirajo prašiče. Zadeve še niso dorečene, vendar vse kaže, da se bo prašiče imuno kastriralo s posebnimi pripravki, v nadaljevanju pa naj bi kastracijo v celoti prepovedali. Glede na široko razpravo in različne zahteve, se na tem področju obeta še zanimivo dogajanje.«