Kmetijski svetovalec Matjaž Meglič (Foto: Tina Dokl)

Slabo stanje v prašičereji

"Prašičereja v Sloveniji je v zatonu. Velike farme opuščajo rejo, ostaja samo še na kmetijah," ugotavlja kmetijski svetovalec Matjaž Meglič.

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je pozvala državo k pripravi ukrepov za ohranitev minimalnega staleža plemenskih svinj, rejce oz. njihove predstavnike pa k enotnemu nastopanju do države. Kot ugotavljajo v zbornici, je stopnja samooskrbe s prašičjim mesom zaradi večletne krize padla že pod 35 odstotkov.

Hotemaže - Kmetijska svetovalna služba je prejšnji torek pod pokroviteljstvom Jate Emone pripravila srečanje gorenjskih rejcev prašičev. Udeležilo se ga je dvanajst večjih rejcev, ki so prisluhnili strokovnim predavanjem in se pogovorili o aktualnih rejskih problemih.

»Na Gorenjskem je približno dvajset kmetij, ki redijo plemenske svinje ali se ukvarjajo samo s pitanjem in kasneje s predelavo; dva rejca imata tudi registrirani klavnici za zakol prašičev na domu. Skupno redijo okoli tristo plemenskih svinj, tako da na leto lahko priredijo najmanj šest tisoč pujskov za zakol ali nadaljnje pitanje,« pravi kmetijski svetovalec Matjaž Meglič in dodaja: »Na Gorenjskem se število rejcev trenutno ne zmanjšuje, povečuje pa tudi ne. Vse več kmetov se odloča za to, da spomladi ali poleti kupijo do dvajset pitancev, jih z domačo krmo spitajo na paši ali v hlevu do višje teže in jih pozno jeseni prodajo za "koline". Ker so prašiči zrejeni na konvencionalen, ekološki način, gredo kar dobro v prodajo.«

Kakšna je ekonomika v prašičereji?

»O ekonomiki je težko govoriti, saj je stanje v prašičereji zelo slabo. Žita in dodatki se dražijo, cene prašičev pa ostajajo enake. Na svetovnih trgih je v zadnjem času opaziti povišanje cen prašičev, vendar pa se pri nas to še ne bo kmalu poznalo. Slovenska prašičereja je v zatonu, saj nima nobene spodbude. Včasih smo za samooskrbo pridelali več kot šestdeset odstotkov prašičjega mesa, danes pa ga po nekaterih podatkih le še okoli 25 odstotkov. Velike farme zapirajo vrata, reja ostaja samo na kmetijah. Večina prašičjega mesa se uvozi iz drugih držav. Vsi, ki krojijo takšno kmetijsko politiko, ob tem pozabljajo na kvaliteto mesa in način reje. Za naše prašiče lahko rečemo, da so dobri in zrejeni v etiološko sprejemljivih razmerah, kar se odraža tudi v kvaliteti in okusu mesa.«

Ali tudi rejce prašičev skrbijo mikotoksini v krmi?

»Afera z mitotoksini pri govedu ni bila za rejce prašičev nič novega, saj so že pred leti spoznali, kakšno škodo jim lahko povzročijo, in so se tudi že naučili pravočasno ukrepati. Večji problem je bolezen PRRS - prašičji reprodukcijski in respiratorni sindrom, ki jo je zelo težko ugotoviti in tudi izkoreniniti. Le malo reje v Sloveniji še ni okužene s PRRS. Bolezen je prišla v Slovenijo z uvozom prašičev iz Evropske unije in se tiho širila po naših rejah, posledice pa nosijo rejci. Država jim je skušala pomagati, vendar zaradi nesoglasij rejcev pomoč ni uspela, tako da morajo sami nositi posledice in stroške.«

So se rejci že prilagodili vsem standardom Evropske unije?

»S 1. januarjem 2013 se morajo vse reje, ki obsegajo več kot deset plemenskih svinj in mladic, prilagoditi novim standardom, ki so sicer znani že nekaj časa. Največji problem pri tem bo predstavljalo združevanje svinj v skupinske bokse, zagotavljanje dovolj velikih boksov in ponekod uporaba primernih rešetk. Ker so naši rejci že navajeni vsega hudega, se bodo hitro prilagodili novim zahtevam, v skrajnem primeru pa bodo zmanjšali obseg prireje.«

Se v prašičereji obeta še kakšna sprememba?

»Od novosti naj omenim kastracijo moških živali za pitanje. Evropska unija zahteva, da se prašiče preneha kastrirati oz. da se kastracija izvaja pod narkozo ali se uporabijo posebni pripravki, ki začasno kastrirajo prašiče. Zadeve še niso dorečene, vendar vse kaže, da se bo prašiče imuno kastriralo s posebnimi pripravki, v nadaljevanju pa naj bi kastracijo v celoti prepovedali. Glede na široko razpravo in različne zahteve, se na tem področju obeta še zanimivo dogajanje.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / četrtek, 19. april 2012 / 07:00

Avsenikov spomin na prednike

Na novo odprta muzejska zbirka o skoraj 200-letnem bivanju Avsenikove rodbine pri Jožovcu v Begunjah kaže na skrben odnos sedanjih lastnikov domačije do prednikov.

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / četrtek, 4. april 2013 / 07:00

Anketa: Težave zaradi hkratne sanacije

Ob hkratni sanaciji ceste na Lancovem in mostu v Podnartu smo tamkajšnje naključno izbrane krajane vprašali tudi o tem, ali menijo, da je obvoz dobro urejen, katero pot uporabljajo za obvoz ter katera...

Zanimivosti / četrtek, 4. april 2013 / 07:00

Izbrani okusi Kamnika

Trnič, gamsova juha in rušovec je le nekaj kulinaričnih dobrot s Kamniškega, ki so doslej zbrane pod znamko Okusi Kamnika. Domačinom in obiskovalcem občine bodo na voljo pri kamniških gostincih.

Kronika / četrtek, 4. april 2013 / 07:00

Trčenje usodno za kolesarko

Osojnica - Danes ob 5.45 se je pri kraju Osojnica na cesti Žiri–Idrija zgodila prometna nesreča, v kateri je umrla kolesarka. Okoliščine nesreče še niso znane, saj policisti še o...

Šport / četrtek, 4. april 2013 / 07:00

Izobraževanje na dveh kolesih

Priprave na novo kolesarsko sezono so lahko tudi poučne.

Kranj / četrtek, 4. april 2013 / 07:00

Lahko se zatakne pri delitvi premoženja

Zavod za zdravstveno varstvo Kranj naj ostane samostojni pravni subjekt na Gorenjskem, pravijo župani. O tem, da bi gorenjske občine za ceno ohranitve samostojnosti prevzele določene finančne obveznos...