Zeleno maslo

Ko smo že mislili, da prave zime ne bomo občutili, nam je pošteno pokazala zobe. No, in še jih kaže, zato se v teh dneh kar prileže kakšen eksotični tropski sadež.

Ko se prijetno topi v naših ustih, nas ponese v vroče kraje, kjer smo nekoč morebiti že bili ali kamor bi radi še šli. Če smo zadnjič zaključili s kokosovim maslom na glavi, si tokrat privoščimo zeleno maslo oz. avokado, ki bi ga lahko tako poimenovali - zanj je namreč značilna močna zelena barva in tudi precejšnja mera maščob ... Gremo torej v Mehiko, izvorno domovino avokada! Viva la Mexico, naj živi avokado!

Spominjajoč na moda

Čeravno avokado (Persea americana) pri nas poznamo v glavnem po tem imenu, ima še celo vrsto drugih imen. Morebiti ste že slišali za aligatorjevo ali pa masleno hruško, kaj pa za mornarsko maslo? Glede na vsebnost maščob, obliko sadeža in nagubano, trdo kožo, se najbrž strinjamo, da so poimenovanja več kot posrečena. V starih predkolumbovskih indijanskih civilizacijah je avokado kot lokalni sadež odigral veliko vlogo. Ime sadeža izvira iz azteške besede ahuácatl, ki je pomenila moda, da, moške spolne žleze, na katera je avokado spominjal stare Azteke.

Pot po svetu

Iz svoje domovine, nekje na jugu Mehike, se je avokado že v času pred prihodom španskih osvajalcev razširil na sever dežele ter na jug po celi Srednji Ameriki, v Kolumbijo, pa tudi v nekatere dele Venezuele, Peruja in celo Čila. Stari svet je do vedenja o »modih« prišel preko Špancev. V Evropo naj bi ga v začetku 16. stoletja spravil slavni Ferdinand Cortez, ki so mu Azteki podarili sadiko. No, v zahvalo je Cortez uničil njihov imperij in kasneje posredno tudi njihovo civilizacijo. Zanimivo, na stari celini se sadež ni najbolje prijel, nekaj malega ga danes pridelajo le na skrajnem jugu Španije. V drugi polovici 17. stoletja je bil že razširjen na Jamajki in drugih karibskih otokih. V 18. stoletju je prispel v Indonezijo. Na začetku 19. stoletja je prvi avokadovec zrasel na Floridi, čez približno pol stoletja pa je nastal prvi večji nasad v Kaliforniji. Na prehodu v 20. stoletje se je razširil še na peto celino, v Avstralijo in na Novo Zelandijo, ter v Južno Afriko in na Havaje. Poleg omenjenih področij danes večje količine avokada pridelajo še v Braziliji, na Kitajskem ter v Etiopiji.

Za hitre misli

Poleg vode, približno 15 do 20 odstotkov teže avokada tvorijo maščobe, okoli 10 odstotkov pa ogljikovi hidrati. Razen teh najdemo v sadežu še cel kup pomembnih beljakovin, mineralov in vitaminov. Delež maščob v sadežu je precejšen, med temi pa so prevladujoče mononenasičene maščobne kisline. Za slednje velja, da delujejo varovalno na srce in ožilje, podobno, kot če uživamo olivno olje. Sestavine avokada prav tako znižujejo vrednost holesterola in zvišujejo absorpcijo različnih hranljivih snovi v organizmu in tako telesu pomagajo pri pridobivanju energije in koristnih snovi. Zaradi visoke vsebnosti kalija, uživanje avokada deluje blagodejno na krvni tlak in zvišuje naše mentalne sposobnosti. Pred težkim izpitom ali pa samo pri križanki, nam bo šlo lažje, če bomo zaužili nekaj avokada. Ženske ga še posebno cenimo, ker nam bo polepšal kožo, lase in nohte, obenem pa ublažil predmenstrualne težave. Zaradi vsebnosti folne kisline je priporočljiv tudi za nosečnice.

Na ta ali oni način

Olupljen in na tanke lističe narezan avokado se odlično poda med različne solate. Glede na njegov okus ga kar težko prištevamo med sadje, vendar pravi gurmani povedo, da je v njegovem okusu potrebno znati uživati. Takrat se začuti vse bogastvo eksotičnega okusa, ki v sebi skriva blag vonj orehov. Kljub vsemu bo za naš okus verjetno najbolj dopadljiv v obliki namaza, kjer pretlačeno meso sadeža začinimo s soljo, poprom in še kakšnim zeliščem po želji, dodamo nekaj kapljic limone ter ga uživamo namazanega na popečenem toastu ali koruznem čipsu. Kaj pa če bi si privoščili avokado v čislani mehiški jedi guacamole? V tem primeru mu bomo primešali še nekaj strtega česna, drobno sesekljane čebule, pekoče paprike, narezan paradižnik in ščepec strtega koriandra. Nekaterim tekne pripravljen na povsem drugačen način - zmešan v napitek z mlekom in sladkorjem. Kakorkoli ga bomo že uživali, pazimo le, da ga ne bomo zaužili preveč. Gre vendarle za sadež, ki vsebuje največ maščob od vseh sadežev.