Številni so prevajali Prešerna

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / četrtek, 9. februar 2012 / 06:00

V Galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava Prešernove poezije v prevodih z naslovom V tujem jeziku berejo moje pesmi.

Kako lepa in posebna hkrati je melodija na uho sicer neznanih besed, a vendarle verzov, ki jih v nekaj verzih pozna pravzaprav vsak Slovenec, kadar Prešernovo Zdravljico poslušamo v grškem in arabskem jeziku. Po grško bi naslov pesmi zapisali Πρόποση, v znakih arabske abecede še bolj zamotano. Pa vendarle Prešernovo napitnico je v grščino prevedla in na odprtju razstave Prešernovih prevodov recitirala Lojzka Avajanos, v arabščino pa je nekaj kitic Zdravljice in pesem Kam? ali po arabsko Ila ajna prevedel in recitiral Mohsen Alhadi. Obiskovalci razstave so z zanimanjem prisluhnili.

Kustodinja Beba Jenčič iz Gorenjskega muzeja je tako kot že trideset in več let doslej v Prešernovi hiši v pesnikov spomin pripravila spominsko razstavo, tokrat na temo Prešernovih pesmi v prevodih. Naslov V tujih jezikih berejo moje pesmi na najlepši način pojasnjuje razstava sama, saj je na ogled lepo število knjig Prešernovih pesmi, ki so bile prevedene, ne le v jezike velikih evropskih narodov, ampak tudi v za Prešernov čas precej eksotične jezike, kot so kitajščina, japonščina in bengalščina. »Posamezne pesmi so prevajali večkrat in v številne tuje jezike. Tako imamo v Gorenjskem muzeju Prešernovo sedmo kitico Zdravljice »Žive naj vsi narodi« prevedeno v kar osemindvajset jezikov,« je ob odprtju povedala Jenčičeva in dodala, da je bil prvi prevod Prešernovih Poezij rokopis v češkem jeziku z naslovom Básně paně Doktorja Františka Prešerna iz Trsta z letnico 1861-1862. Prevajalec ni znan, so pa vse pesmi prevedene dobesedno ter brez rim in so prevod izdaje Prešernovih Poezij iz leta 1847. Izvod hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani.«

Drugi prevod Poezij je prevod v nemščino Poesien von Dr. Franz Prešeren, ki je izšel v Ljubljani leta 1865, tiskal pa ga je Jožef Blasnik. Pesmi je prevedla slovenska pesnica Luisa Pesjakova. V skoraj sto petdesetih letih so potem sledili številni prevodi v skorajda večino evropskih jezikov, posebej po drugi svetovni vojni pa tudi v druge jezike takratne Jugoslavije. Prevajalo se je celo v kitajščino in v bangladeški jezik. Posebno mesto zavzema zbirka Prešernova pot v svet. Gre za dvojezično izdajo izbora Prešernovih pesmi, ki jim je dodano izčrpno spremno besedilo izpod peresa vodilnih prešernoslovcev, ki so Prešerna in njegovo delo predstavili v okolju jezika prevoda. Urednika omenjene izdaje sta bila France Pibernik in Franc Drolc. Novo tisočletje pa prinaša tudi prevoda v albanščino in romski jezik. Kot je dodala Jenčičeva, so tokrat na ogled knjige s prevodi, ki jih hranita Gorenjski muzej in Mestna knjižnica Kranj. Razstavo na stenah galerije dopolnjuje serija serigrafij slikarja Tomaža Kržišnika z naslovom Sonetje nesreče, ki jo hrani Gorenjski muzej.

Če se vrnem k začetku, posebej za branje na razstavi je del Zdravljice prevedel Mohsen Alhadi, ki je v Slovenijo prišel iz Jemna. »Prešernovo poezijo sem spoznal že prvo leto, ko sem prišel v Slovenijo. Poezije sem dobil v dar od prijatelja. Kasneje sem v arabski jezik prevedel nekaj sodobne slovenske poezije, prav zaradi ritma in rime pa mi je bil vseskozi izziv tudi prevod Prešernovih pesmi,« je v lepi slovenščini povedal arabski prevajalec. Po grško smo Prešerna poslušali iz ust in izpod peresa Lojzke Avajanos, ki se je še kot majhna osemletna deklica z družino preselila v Grčijo. Danes živi med Atenami in Višnjo Goro. Njen prvi prevod Prešerna je bil verz Žive naj vsi narodi, ki je med številnimi drugi prevodi predstavljen v Vrbi. »Verz sem kasneje sicer nekoliko korigirala, sem pa zdaj prevedla celo Zdravljico in upam, da se bom kmalu lotila še nekaterih drugih Prešernovih pesmi. »Prevajanje je kar zahtevno, uporabila sem tudi nekatere grške besede, ki dišijo po starem. Če bi bil Prešeren Grk, bi jih zagotovo uporabljal. Vseskozi sem morala biti tudi pozorna, da pesem ni zvenela preveč enostavno, v Grčiji so napitnice namreč zelo veseljaške, medtem ko je Zdravljica zelo globoka pesem mnogih pomenov,« je povedala Avajanosova, ki bo zagotovo sodelovala tudi v knjigi številnih prevodov Zdravljice, ki bo izšla v okviru Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica. Kot je povedala urednica Polona Kus, iščejo prevajalca v japonski jezik … Torej.