Splet tudi za slepe in slabovidne

Večini izmed nas je iskanje informacij in druženje na spletu nekaj samoumevnega, a številni so pri tem zapostavljeni. Z velikimi težavami se na svetovnem spletu soočajo slepi in slabovidni.

Kranj - Pred nekaj dnevi so ta problem izpostavili na Občini Domžale, kjer so v okviru svoje družbene odgovornosti tudi na spletu želeli uresničiti pravico do enakopravnega dostopa do informacij. Svojo uradno spletno stran so prilagodili enostavnemu brskanju za slepe in slabovidne uporabnike, pa tudi za barvno slepe osebe, ki imajo pri brskanju na spletu težave zaradi nekontrastnih barv in premajhne velikosti pisave.

»Prilagojena spletna stran na povezavi Stran za slepe in slabovidne ponuja številne prednosti, kot so dostop do vsebine z bližnjicami na tipkovnici, preprosto navigiranje znotraj menijev, prilagajanje velikosti pisave ter spreminjanje barvnega kontrasta. S to prilagoditvijo spletne strani smo na Občini Domžale ohranili vizualno privlačno in dinamično spletno stran za večino občanov, obenem pa omogočili enostavnejši in prilagojen dostop slepim in slabovidnim osebam,« je povedal župan Toni Dragar. Čeprav raziskave o tem ni, naj bi bila domžalska občina ena prvih pri nas, ki je svojo spletno stran na tak način prilagodila načrtno.

S kakšnimi težavami se soočajo pri uporabi računalnikov, so nam pojasnili na Medobčinskem društvu slepih in slabovidnih Kranj. »Svetovni splet je samo še eden od svetov, v katerih se gibljemo, kar pomeni, da veljajo tu vse zakonitosti, ki veljajo tudi za druge svetove, iz česar sledi, da imamo tako zelo pozitivne zglede, kot tudi neprijetno negativne; večinoma pa je tako, da sicer stvar ni idealna, se pa da živeti,« nam uvodoma pojasni tajnik društva Beno Virt in razloži, da je osnovni pripomoček pri delu z računalnikom pri slabovidnih t. i. povečevalnik zaslonske slike (screen magnifier), pri slepih pa bralnik zaslonske slike (screen reader), k obojemu pa sodijo razni pripomočki od kamer do brajevih vrstic (braille display-terminal). Naloga povečevalnika je, da slabovidnemu poveča zaslon - predvsem aktivno delovno polje - na njemu ustrezno velikost, naloga bralnika pa je, da slepemu predstavi, kje na določeni strani je. Kamere slabovidnim pomagajo pri prenosu oddaljenega besedila na monitor, slepi pa z brajevo vrstico berejo s prsti, namesto da bi poslušali, kaj jim bralnik pripoveduje. »Slepim in slabovidnim lahko nasproti pridejo tudi oblikovalci spletnih strani, in sicer tako, da se, kolikor je mogoče, izogibajo animacijam, če pa to ni možno, naj gumbe v takšnih vstavkih ustrezno poimenujejo, ob slikah in drugih gradnikih uporabljajo značke 'alt', kjer opišejo, kaj je na sliki. To je le nekaj navodil za lažjo uporabo slepim in slabovidnim. Tako prednosti kot slabosti posamezne spletne strani so odvisne od tega, komu je stran namenjena oz. ali je v lasti profitne organizacije. Tehnologija nam do neke mere že pride naproti, se pa kaže, da bomo morali slepi in slabovidni tudi sami vedno več vlagati v to, čeprav se podjetja in organizacije zavedajo te problematike, vendar gre svet sam po sebi zmeraj hitreje naprej,« je še povedal Beno Virt in dodal, da se v društvu in v zvezi trudijo s poučevanjem članov in ozaveščanjem drugih ljudi. Ne gre zgolj za uporabo spletnih strani, ampak tudi za bankomate, ki niso standardizirani, tablice in telefone z zaslonom na dotik, ki so do slepih in slabovidnih veliko bolj neprijazni kot tisti s klasično tipkovnico, in za dejstvo, da bralnik/povečevalnik zaslonske slike za nekatere pametne naprave še ni razvit ali pa zaradi nestandardnih ikon ni uporaben.