Premišljeno do "sanjske" službe

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: GG Plus / torek, 7. februar 2012 / 06:00

Vsak učenec oziroma dijak mora na svoji poti skozi šolski sistem razvijati veščine vodenja kariere, na podlagi katerih bo sprejel odločitev o nadaljnjem izobraževanju in zaposlitveni poti, pravi karierna svetovalka pri kranjski območni službi republiškega zavoda za zaposlovanje Dubravka Furar.

Kateri poklici so ta čas najbolj perspektivni?

»V prihodnosti lahko pričakujemo največje povpraševanje delodajalcev po kadrih s področja zdravstva in socialne oskrbe, informacijske tehnologije, naravoslovja in tehnike ter gostinstva in turizma. Vedno več je povpraševanja po varovanju oseb in premoženja. Med poklice prihodnosti sodijo še poklici s področja elektronike, telekomunikacij, strojništva, mehatronike in kovinarstva. Prav tako so še vedno perspektivna področja trženje, bančništvo in finance ter računovodstvo, pravo in promet.«

Ali tudi to, da neki poklic velja za poklic prihodnosti, vpliva na odločanje mladih pri načrtovanju nadaljnjega šolanja?

»To je zagotovo pomemben zunanji dejavnik, ki vpliva na odločitev pri izbiri poklica. A če bo učenec oziroma dijak izbiral samo na podlagi tega dejavnika, bo lahko po končanem šolanju oziroma študiju ugotovil, da ni pravi za ta poklic.«

Kako to?

»Živimo v času nenehnih sprememb in te se odražajo tudi na trgu dela. Vsak, ki vstopa na trg dela, se jih mora zavedati. Spremembe in hiter razvoj na vseh področjih zahtevajo nova znanja. Spremembam bo posameznik lahko sledil le z vseživljenjskim učenjem in sprejemanjem odgovornosti za vodenje lastne kariere. To pomeni, da se bo treba ob izgubi zaposlitve ves čas vračati v izobraževalni sistem. Tega se mladi premalo zavedajo. Zato je pomembno, da vsak učenec oziroma dijak na svoji poti skozi šolski sistem razvija veščine vodenja kariere, veščine identifikacije lastnih zmožnosti in interesov, na podlagi katerih bo sprejel odločitev o nadaljnjem izobraževanju in zaposlitveni poti. Pomembno mesto pri tem ima karierna orientacija, ki je ena glavnih funkcij Zavoda RS za zaposlovanje.«

Lahko to karierno orientacijo natančneje razložite?

»Karierni svetovalci učencem in dijakom pomagamo pri odločitvi, kaj bi radi počeli v življenju. Skupaj odkrivamo njihove močne točke na podlagi testov sposobnosti, interesnih testov … Na voljo pa jim je še naše spletno orodje eSvetovanje na spletni strani zavoda.«

Kaj jim ponuja to spletno orodje?

»Mladim je v pomoč pri samoocenjevanju osebnostnih lastnosti, vrednot in motivov, saj se premalo poznajo. Raziskujejo, kakšne interese imajo oziroma kaj sploh hočejo. Obenem imajo možnost spoznati različne poklice ter znotraj tega ugotoviti, katere sposobnosti, spretnosti in znanja zahteva opravljanje teh poklicev. Na podlagi tega si potem zastavijo svoje zaposlitvene cilje v prihodnosti, ki so tudi v skladu s povpraševanjem na trgu dela.«

Koliko pa so mladi sploh sposobni sami sebe ocenjevati objektivno?

»Če uporabi to spletno orodje in spozna, kdo je, kaj hoče, kakšne kompetence ga odlikujejo ter kakšna znanja, sposobnosti in spretnosti so potrebne za opravljanje posameznega poklica, bo posameznik z lahkoto ugotovil, v katerem poklicu bo našel zaposlitev in bo pri tem tudi uspešen in zadovoljen.«

Kaj oziroma kdo ima po vaših izkušnjah pri mladih odločilen vpliv pri izbiri poklica? Koliko na to vplivajo starši, vrstniki …?

»Velik vpliv imajo zagotovo starši zaradi svojih izkušenj, stališč, predsodkov in splošnega mnenja v okolju o določenem poklicu. Neuspešni in nezadovoljni starši bodo svoj poklic otrokom odsvetovali. Mladi se za določen poklic odločajo tudi na podlagi tega, ali je dobro plačan in ugleden ter ne zahteva veliko napora in dolgotrajnega izobraževanja. Ali pa izberejo poklic, ki ga je izbral prijatelj. Vendar je treba poudariti, da so vsi ti dejavniki za izbiro poklica neustrezni.«

Verjetno je najtežji prehod iz osnovne v srednjo šolo, ko številni še ne vedo točno, kaj bi radi počeli v življenju?

»V tem primeru bodo z vpisom v splošno gimnazijo zgolj preložili odločitev, a čez štiri leta bodo spet na istem. V zadnjem času pri učencih opažam tudi veliko nekritičnosti glede izbire poklica, za dosego katerega je potrebno vložiti veliko napora, kar pomeni, da imaš dobre učne navade in dober učni uspeh, saj to pomeni, da imaš zadosti znanja, ki ga preneseš naprej v srednjo šolo. Imajo nek cilj, ne pa motivacije, da bi kaj naredili, posledično pa tudi premalo znanja, zato cilj ni izvedljiv. S skupnimi močmi moramo ugotoviti posameznikove močne točke - na katerih področjih je dober, kaj rad počne, ali ima za to tudi dovolj znanja, spretnosti in sposobnosti.«

So mladi dojemljivi za tovrstne nasvete?

»Moram reči, da so. Vedno pa poudarimo, da je odločitev in odgovornost na koncu njihova.«

V katerih poklicih se bodo mladi soočili z najhujšo konkurenco?

»To je lahko katerikoli poklic, ker nimajo izkušenj. Od vsakega posameznika je odvisno, katere spretnosti in sposobnosti bo razvijal že med šolanjem ter katere prednosti bo ponudil delodajalcu po končanem šolanju. Priporočljivo je, da se mladi vključujejo v programe usposabljanja in izmenjave s tujino. Mladi se premalo vključujejo tudi v prostovoljno delo na področju, na katerem se izobražujejo. Pomembne so še veščine iskanja zaposlitve, ki jih mladi pridobijo v posebnih delavnicah in zaposlitvenih kotičkih.«

Na kakšen način pridobivajo te veščine?

»V zaposlitvenih kotičkih imamo različne teme: pisanje prijav, ponudb in življenjepisa. Pripravljamo jih tudi na zaposlitveni pogovor pri delodajalcu. Hkrati jih s tem naučimo, da ozavestijo, kako biti konkurenčen na trgu dela in kaj to pomeni. Da se zave, katere so njegove prednosti v primerjavi s konkurenco - recimo sveže znanje, učljivost in prilagodljivost ...«

Kako lahko mladi tudi sami navdušijo morebitne delodajalce?

»Z odlično in ustvarjalno predstavitvijo samega sebe, ne samo po končanem šolanju, temveč že med šolanjem, z opravljanjem obvezne prakse, diplomske naloge pri delodajalcu.«

So danes delodajalci sploh še naklonjeni temu?

»Mislim, da bi bili pripravljeni, če bi se mladi znali predstaviti in delodajalcem povedati, kaj bi z njimi pridobili. Sploh če bi bilo to delo prostovoljno, zgolj z namenom pridobivanja izkušenj. V okviru eStoritev recimo lahko izdelajo svoj profil in ga vključijo v bazo iskalcev zaposlitve. Če življenjepis dobro izdelajo in opišejo svoja znanja in kompetence, imajo možnost, da jih delodajalci prepoznajo kot ustrezne bodoče sodelavce.«

Pa se to dogaja?

»Se dogaja. Pri nas je bila recimo prijavljena organizatorka dela, ki smo jo na ta način povezali z delodajalcem, ki je iskal organizatorko porok. Tako smo ji pomagali do 'sanjske' službe.«

Kako mladi še lahko opozorijo nase pri iskanju prve zaposlitve?

»Pomembna je tudi zbirna mapa, v kateri zbirajo potrdila in dokazila o vsem formalnem in neformalnem izobraževanju, priporočila učiteljev in profesorjev, vseh delodajalcev, pri katerih so prostovoljno delali, tudi iz tujine … Priložnosti za mlade so tudi obiski kariernih in zaposlitvenih sejmov. Med delodajalci, ki se predstavljajo na sejmu, izbere tiste, ki ustrezajo njegovemu znanju oziroma kompetencam. Za vsakega mora izdelati malce drugačen življenjepis, pri čemer mora razmišljati, kaj bo delodajalec z njim pridobil, kaj je za delodajalca pomembno.«